Gradnja in obdelava notranjih sten s suhomontažnimi sistemi je optimalna rešitev pri prenovi bivalnih prostorov in tudi pri gradnji hiše. Suhomontažna gradnja se običajno povezuje z mavčnokartonskimi ploščami, ki so sposobne vpijati in oddajati vlago, so paroprepustne, negorljive, biološko neoporečne in v sistemih zagotavljajo dobro zvočno izolativnost.

Sistemi uhomontažne gradnje so bistveno lažji od klasičnih sistemov »mokre« gradnje, zato so še zlasti primerni pri urejanju bivalnih prostorov na podstrehi.

Mavčnokartonske plošče pa so le en del tega hitrega, učinkovitega in čistega načina gradnje montažne hiše ali predelnih sten. Tu so še pritrdilni material, različni sistemi in načini gradnje, predvsem pa področje suhomontažne gradnje obsega gradnjo suhih in predelnih sten, izvedbo suhih ometov, stenskih oblog, spuščenih stropov, suhih estrihov in drugih sistemov. Vse našteto je sicer najbolje prepustiti izkušenim mojstrom, ki dobro vedo, na kaj je treba paziti, da se na končnem izdelku že po mesecu ali dveh ne bodo pokazale napake. A dejstvo je, da se suhomontažnih del marsikdo loti sam, pri čemer si pomaga z nasveti, ki jih na svojih spletnih straneh, v katalogih in brošurah navajajo ponudniki suhomontažnih sistemov gradnje.

Obdelava poševnin s suhomontažnimi sistemi je optimalna rešitev pri urejanju bivalnih prostorov v mansardi.

Zanje se odločamo zaradi njihovih prednosti: so namreč bistveno lažji od klasičnih sistemov »mokre« gradnje, omogočajo hitrejšo, suho in bolj čisto gradnjo, preprosto vgradnjo napeljav, hkrati pa zadostijo vsem zahtevam glede zaščite pred vlago, ognjem ter glede zvočne in toplotne izolacije. Suhomontažna gradnja ponuja širok spekter obdelave prostorov, ne glede na njihovo namembnost. S suhomontažnimi konstrukcijami lahko denimo zgradimo tudi dele objekta, za katere so zahtevane posebne lastnosti, kot so akustični stropi in obloge, požarno odporni sistemi, zaščita inštalacijskih in prezračevalnih jaškov in podobno.

Mavčni sistem sestavljajo: podkonstrukcija, mavčne plošče, izolacijski sloj, tesnilni trakovi, ki suhomontažno konstrukcijo ločujejo od masivne, montažni material za pritrditev in fugirna masa, s katero se zapolnijo stiki med posameznimi ploščami. Za podkonstrukcije se uporabljajo profili iz pocinkane pločevine.

V vmesnem prostoru predelne stene je dovolj prostora za električne in vodovodne napeljave, ki jih potegnemo skozi predhodno pripravljene odprtine v pokončnih profilih.

Suhomontažna gradnja – tipi mavčnih plošč

Na trgu je več različnih tipov plošč, od standardnih do impregniranih za mokre prostore in požarno odpornih. Glede na namen uporabe so pomembne debelina plošče, zahteve po zvočni in toplotni izolaciji ter zaščita pred vlago in ognjem. Tanjše plošče so primerne za enoslojni omet notranje stene, na primer, medtem ko bo treba za izravnavo notranje strani zunanje stene uporabiti debelejše, da dosežemo potrebne gradbenofizikalne lastnosti.

Navadne plošče (običajno so označene z napisi v modri barvi) so namenjene za uporabo v prostorih brez posebnosti, in sicer za predelne stene, stropne obloge in spuščene strope. Vlagoodporne plošče (tudi te so označene z napisi v modri barvi) imajo jedro impregnirano proti vpijanju vlage, zato jih lahko uporabljamo tudi tam, kjer sicer uporabljamo navadne mavčne plošče, posebej pa so priporočljive za vgradnjo v vlažne prostore, kot sta kuhinja in kopalnica, in kot podlaga za keramične ploščice. Požarno odporne plošče (običajno imajo napise v rdeči barvi) uporabimo za predelne stene, spuščene strope, obloge podstrešja ali drugod, če je treba izpolniti zahteve po požarni odpornosti. Vse plošče so na voljo v različnih dolžinah, običajno 125 x 200–300 centimetrov.

Suha ali klasična mokra gradnja?

Bistvena razlika med suho in klasično mokro gradnjo je, da pri suhomontažnih sistemih nimamo opraviti s t. i. gradbeno vlago, kar pomeni, da ni treba čakati na sušenje gradbenih elementov, zato je gradnja bistveno hitrejša. Prednosti suhe gradnje v primerjavi s klasično je še več:
• majhna teža in debelina sten,
• manj gradbenih odpadkov in umazanije,
• napeljave lahko potekajo skozi votli del sten ali oblog,
• lažje konstrukcije, ki kljub temu dosegajo enake ali boljše gradbeno-fizikalne rezultate (požarna in zvočna zaščita, statika),
• preprosta izdelava različnih oblik, krivin, spuščanje stropov,
• mavec zagotavlja optimalno klimo v bivalnih prostorih (z vpijanjem prekomerne vlage in oddajanjem vlage, ko te v prostoru primanjkuje).

Oblaganje masivnih zidanih sten

Oblaganje masivnih zidanih sten je vsaj na prvi pogled zelo preprosto, saj lahko plošče (zaradi boljše stabilnosti je priporočljivo uporabiti 12,5-milimetrske) lepimo neposredno na površino in tako hitro dobimo gladke, čiste stene. Če nameravamo steno pozneje obložiti s ploščicami, je potrebna dvojna obloga, drugače stena ne bo prenesla obremenitve.

Plošče po potrebi razrežemo na ustrezne dimenzije z univerzalnim nožem, pri tem si pomagamo z letvijo ali kovinskim profilom. Pred lepljenjem na steno na plošči označimo žlebove za morebitne napeljave in jih izrežemo. Za optimalen oprijem mavca na podlago nanesemo temeljni premaz, nato pa pripravimo lepilo, pri čemer je treba dosledno upoštevati navodila proizvajalca. Pazimo, da bo masa dobro zmešana in brez grudic.

Če je podlaga neravna, lepilo na hrbtno stran plošče nanašamo v kepah, in sicer v razmiku 35 centimetrov, ob straneh pa pazimo, da je kepa lepila vsaj pet centimetrov oddaljena od roba plošče. Ploščo nato navpično, od spodaj navzgor, pritisnemo ob steno. Stiki vseh naslednjih plošč morajo biti zamaknjeni. Približno deset minut traja, da začne lepilo vezati, v tem času z gumijastim kladivom, desko in vodno tehtnico ustrezno poravnamo plošče s podlago.

Na vse profile, ki se dotikajo tal, stene ali stropa, še pred montažo nalepimo tesnilni trak, s čimer preprečimo prenašanje zvoka na sosednje stene.

Vrste mavčnih plošč

Mavčnokartonske plošče – Njihovo jedro je iz mavca, ki uravnava klimo v prostoru, prepušča paro, zagotavlja zvočno, toplotno in požarno zaščito, ne vsebuje strupenih snovi in je nevtralnega vonja. Na voljo so v osnovni različici ter vlagoodporne in protipožarne.
Mavčnovlaknene plošče – Poleg mavca vsebujejo tudi steklena vlakna, celulozo in dodatke za odpornost proti vlagi. Njihova površina je zelo gladka in v primerjavi s površino mavčnokartonskih plošč bolj odporna proti poškodbam. Dimenzijsko so zelo stabilne.
Cementne plošče – Tudi pod vplivom vode ne spremenijo svoje oblike in trdnosti, poleg tega so odporne proti plesni in hkrati dobro prepuščajo vlago, zato je njihova uporaba priporočljiva v zelo vlažnih prostorih.

Predelne stene

Predelne stene izdelamo iz konstrukcije, ki je običajno iz jeklenih pocinkanih profilov, lahko je tudi lesena, nanjo pa nato z dveh strani pritrdimo oblogo iz mavčnokartonskih plošč. Najprej na tleh, stenah in stropu označimo, kje bo potekala predelna stena. S škarjami za pločevino odrežemo profile na ustrezno dolžino, na vse profile, ki se bodo dotikali tal, stene ali stropa, pa še pred montažo nalepimo tesnilni trak. Na ta način bomo preprečili prenašanje zvoka na sosednje stene.

Ko je konstrukcija pripravljena, začnemo s celo mavčnokartonsko ploščo oblagati prvo stran stene. Plošče z vijaki pritrjujemo na pokončne profile, na vodoravne pa ne. Po potrebi jih skrajšamo oziroma odrežemo tako, da najprej z ostrim nožem zarežemo na sprednji strani, na zarezanem mestu prelomimo, nato pa na hrbtni strani prerežemo še karton in robove poravnamo s posebnim obličem.

Suhomontažna gradnja – dela je najbolje prepustiti izkušenim mojstrom, ki dobro vedo, na kaj je treba paziti, da se na končnem izdelku že po mesecu ali dveh ne bodo pokazale napake.

S suhomontažnimi elementi lahko izdelamo spuščeni strop, v katerega lahko skrijemo vse napeljave, vanj pa vgradimo tudi toplotno izolacijo.

V vmesnem prostoru stene je dovolj prostora za električne in vodovodne napeljave. Potegnemo jih skozi predhodno pripravljene odprtine v pokončnih profilih, v ploščo pa izrežemo še odprtine za stikala in vtičnice. Te naj ne bodo na obeh straneh stene na istem mestu, priporočljivo je, da je med njimi približno 20-centimetrski zamik, saj tako zagotovimo boljšo zvočno izolacijo. Zvočno in tudi toplotno izolacijo sicer zagotovi izolacijski material, s katerim zapolnimo vmesni prostor, preden se lotimo zapiranja stene. Steno vedno začnemo oblagati s polovico plošče, da zagotovimo zamaknjene stike plošč, kar je še zlasti pomembno, če smo se odločili za dvojno oblogo. Pri tem je pomembno, da se stiki plošč prve in druge plasti ne prekrivajo, ampak so za polovico širine plošče zamaknjeni, s čimer dosežemo večjo trdnost stene. Vse stike med ploščami in ugreznjene glavice vijakov na koncu obdelamo s fugirno maso.