Energijsko varčni Dom starejših občanov Janeza Krstnika Trnovo

Osnovni cilj investitorjev, ki so zazrti v prihodnost,postaja gradnja energijsko varčnega in kakovostnega objekta, ki bo trajen,energijsko učinkovit in enostaven za vzdrževanje.


Osnovni cilj investitorjev, ki so zazrti v prihodnost,postaja gradnja energijsko varčnega in kakovostnega objekta, ki bo trajen,
energijsko učinkovit in enostaven za vzdrževanje.

 

Takšno vizijo je želel investitor udejaniti ob izgradnji
doma za starejše s 63 posteljami na 3.325 m2 ogrevane površine na
vrtu župnijske cerkve Ljubljana Trnovo. Objekt je bil z energijskega vidika
najprej načrtovan klasično z 12 cm izolacije fasade in 18 cm strehe ter
ogrevanjem in hlajenjem z radiatorji in ventilatorskimi konvektorji,
priklopljenimi na 4 plinske peči in 2 hladilna agregata, vendar se je v želji
po boljši energijski učinkovitosti, večjem udobju in uporabi obnovljivih virov
energije investitor odločil za revizijo projekta. S pomočjo strokovnjakov s
področja obnovljivih virov ter učinkovite rabe energije iz podjetja Robotina,
se je odločil za spremembo načrtov in izgradnjo energijsko varčnega,
inteligentnega in okolju ter uporabnikom prijaznejšega objekta.

Danes, ko je objekt končan, je fasada izolirana s 16 cm
kamene volne, streha s 25 cm, okna so troslojna s plinskim polnjenjem in
elektromotorno krmiljenimi senčili, ki so krmiljena glede na osončenje. Vir
toplote in hladu je podzemna voda s približno 13°C, katere je v prodnati plasti
porečja Gradaščice v izobilju. Ta voda predstavlja idealen vir za pridobivanje
toplote za ogrevanje in sanitarno vodo preko toplotnih črpalk voda/voda, kot
tudi za pasivno hlajenje v jedru betonskih plošč ter stropu mansarde.

 


Primerjava porabe med klasično in varčno gradnjo

Sistem avtomatsko opozarja skrbnika preko GSM na prevelika odstopanja

 

Objekt prinaša posebno kvaliteto bivanja oskrbovancem doma,
saj je zaradi talnega sistema ogrevanja in stropnega sistema hlajenja
distribucija toplote enakomernejša, brez izrazitih nihanj, občutek toplote je
večji, sobe so stalno prezračevane, gibanja prahu in pihanja hladilnega sistema
ni.

Naprave za gretje, hlajenje, prezračevanje in klic sestre so
krmiljene preko centralnega nadzornega sistema, ki upravnika doma preko GSM
omrežja in interneta opozori na prevelika odstopanja v obratovanju. Vsi podatki
o vlažnosti in temperaturah v posameznih prostorih se zbirajo za kasnejše
analize in optimizacijo obratovanja doma. Podatki o delovanju sistemov, porabi
posameznih energentov ter prihrankih bodo dostopni preko spleta na strani
http://www.evip.si.

Po prvotnem projektu bi dom letno porabil:

  • za
    ogrevanje prostorov cca 24.000 Sm3 zemeljskega plina
  • za
    pripravo sanitarne vode cca 11.500 Sm3 zemeljskega plina
  • za
    hlajenje in razvlaževanje zraka cca 60.000 kWh električne energije

Sedaj predvidevamo letno rabo:

  • za
    pogon toplotnih črpalk cca 52.000 kWh električne energije
  • za
    pregrevanje proti legioneli cca 500 Sm3 zemeljskega plina

Za ogrevanje župnišča in cerkve je bila letna raba plina
9.000 Sm3. Ker župnišče ni nizkoenergijski objekt, ga v obdobju
najnižjih temperatur še vedno ogrevamo s plinom, kar pomeni tudi po
priključitvi toplotnih črpalk cca 400  Sm3
plina letno. Preostalo toploto pridobimo s toplotnimi črpalkami, za katere
porabimo cca 17.000 kWh električne energije.

 

Emisije CO2 so tako za ogrevanje, hlajenje in
prezračevanje doma, župnišča in cerkve zmanjšane na manj kot polovico oz. od
cca 105.000 kg na 45.000 kg!

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI