Osnovni cilj investitorjev, ki so zazrti v prihodnost,
postaja gradnja energijsko varčnega in kakovostnega objekta, ki bo trajen,
energijsko učinkovit in enostaven za vzdrževanje.
Takšno vizijo je želel investitor udejaniti ob izgradnji doma za starejše s 63 posteljami na 3.325 m2 ogrevane površine na vrtu župnijske cerkve Ljubljana Trnovo. Objekt je bil z energijskega vidika najprej načrtovan klasično z 12 cm izolacije fasade in 18 cm strehe ter ogrevanjem in hlajenjem z radiatorji in ventilatorskimi konvektorji, priklopljenimi na 4 plinske peči in 2 hladilna agregata, vendar se je v želji po boljši energijski učinkovitosti, večjem udobju in uporabi obnovljivih virov energije investitor odločil za revizijo projekta. S pomočjo strokovnjakov s področja obnovljivih virov ter učinkovite rabe energije iz podjetja Robotina, se je odločil za spremembo načrtov in izgradnjo energijsko varčnega, inteligentnega in okolju ter uporabnikom prijaznejšega objekta.
Danes, ko je objekt končan, je fasada izolirana s 16 cm kamene volne, streha s 25 cm, okna so troslojna s plinskim polnjenjem in elektromotorno krmiljenimi senčili, ki so krmiljena glede na osončenje. Vir toplote in hladu je podzemna voda s približno 13°C, katere je v prodnati plasti porečja Gradaščice v izobilju. Ta voda predstavlja idealen vir za pridobivanje toplote za ogrevanje in sanitarno vodo preko toplotnih črpalk voda/voda, kot tudi za pasivno hlajenje v jedru betonskih plošč ter stropu mansarde.
Primerjava porabe med klasično in varčno gradnjo
Sistem avtomatsko opozarja skrbnika preko GSM na prevelika odstopanja
Objekt prinaša posebno kvaliteto bivanja oskrbovancem doma, saj je zaradi talnega sistema ogrevanja in stropnega sistema hlajenja distribucija toplote enakomernejša, brez izrazitih nihanj, občutek toplote je večji, sobe so stalno prezračevane, gibanja prahu in pihanja hladilnega sistema ni.
Naprave za gretje, hlajenje, prezračevanje in klic sestre so krmiljene preko centralnega nadzornega sistema, ki upravnika doma preko GSM omrežja in interneta opozori na prevelika odstopanja v obratovanju. Vsi podatki o vlažnosti in temperaturah v posameznih prostorih se zbirajo za kasnejše analize in optimizacijo obratovanja doma. Podatki o delovanju sistemov, porabi posameznih energentov ter prihrankih bodo dostopni preko spleta na strani http://www.evip.si.
Po prvotnem projektu bi dom letno porabil:
- za ogrevanje prostorov cca 24.000 Sm3 zemeljskega plina
- za pripravo sanitarne vode cca 11.500 Sm3 zemeljskega plina
- za hlajenje in razvlaževanje zraka cca 60.000 kWh električne energije
Sedaj predvidevamo letno rabo:
- za pogon toplotnih črpalk cca 52.000 kWh električne energije
- za pregrevanje proti legioneli cca 500 Sm3 zemeljskega plina
Za ogrevanje župnišča in cerkve je bila letna raba plina
9.000 Sm3. Ker župnišče ni nizkoenergijski objekt, ga v obdobju
najnižjih temperatur še vedno ogrevamo s plinom, kar pomeni tudi po
priključitvi toplotnih črpalk cca 400 Sm3
plina letno. Preostalo toploto pridobimo s toplotnimi črpalkami, za katere
porabimo cca 17.000 kWh električne energije.
Emisije CO2 so tako za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje doma, župnišča in cerkve zmanjšane na manj kot polovico oz. od cca 105.000 kg na 45.000 kg!
