Z naraščanjem števila motornih vozil, se veča tudi število izrabljenih avtomobilskih gum. Ocenjujejo, da jih v Sloveniji na leto odvržemo 14.000 ton, ki ostanejo za osebnimi avtomobili, tovornjaki in delovnimi stroji. Pri nas odstranjevanje opravljajo trije koncesionarji, količina zbranih gum pa se stalno povečuje, kar je dobro in slabo. Dobro zato, ker jih lahko nadzorovano zberemo, slabo zato ker jih nato sežigamo ali meljemo in zakopavamo. Dobro bi bilo, da bi se zgledovali po pametnejših in jih začeli predelovati, na primer v plošče za oblaganje pločnikov.

Stroški

Pri tem ni vprašanje, koliko taki pločniki stanejo temveč koliko lahko z njimi prihranimo. Začetni strošek je za tretjino višji, kot če bi polagali beton ali asfalt, pri tem pa je potrebno poudariti neobčutljivost gume, ki se prilagodi spremembam zaradi drevesnih korenin, zaradi česar niso potrebna popravila razpok ali celo odstranitev dreves. Plošče lahko med polaganjem krojimo in jih prilagajamo obliki drevesnih debel, kandelabrov in prometnih znakov.

Vzdržljivost

Organske spojine, med njimi sladoled, žvečilna guma, kri, drevesni sokovi, plodovi ali grafiti so odstranljivi s curkom hladne ali vroče vode. Večina kemikalij ne pušča nobenih sledov, guma je neobčutljiva na bencin, luge in razredčila. Črepinje, visoke pete, kotalkarji in večina ostrih predmetov gumi ne škodi. Po polaganju bodo zaradi sončnih žarkov v prvem mesecu rahlo obledele, nato pa bodo nekaj naslednjih let ostale enake. Po petih letih se na bolj obremenjenih mestih lahko pojavi obraba ali zglajenje površine, zato take plošče dvignejo in obrnejo, da lahko služijo namenu več naslednjih let.

Stabilnost in ognjeodpornost

Opremljene so s stabilizacijskimi čepi, ki preprečujejo drsenje ali vihanje. Plošče običajno polagamo med betonska vodila ali robove, zato ne morejo zdrsniti ali se premikati. So nepremakljive, dokler jih ne želimo namenoma dvigniti zaradi zamenjave ali popravil podzemnih vodov. Za vžig je potrebna temperatura najmanj 500°C, zaradi česar veljajo za ognjeodporne. Če jih izpostavimo odprtemu plamenu ne bodo zagorele, temveč samo tlijo. Odvržene cigarete ali vžigalice ne morejo povzročiti vžiga in brez škode odgorijo ter pustijo madež, ki ga lahko odstranimo s krtačo. Z različnimi dodatki lahko plošče dobijo želeno barvo ali strukturo, da jih je na pogled težko ločiti od asfaltne ali granitne podlage.

Mraz, vročina in ugodje

V mrazu se ne krčijo, na vročini se ne širijo. V primerjavi z betonsko ali asfaltno oblogo, se gumijaste plošče na soncu sicer ogrejejo, vendar nikoli tako kot beton ali asfalt, ter toploto tudi manj zadržujejo. Zdržijo nizke temperature, so odporne na čiščenje z lopatami za sneg, obdržijo obliko in hrapavost. Gumijasta podlaga je zelo primerna za hojo, saj zaradi svoje elastičnosti spominja na hojo v naravi. Podobno kot vzmeteni podi v športnih dvoranah in tartanske tekaške steze, ščitijo sklepe pešcev pred obrabo in poškodbami. Tudi poškodbe zaradi padcev so manjše, otrok se na mehki podlagi ne more huje poškodovati, steklenica z oljem, ki zdrsne iz roke se ne razbije.

Varovanje mestnih dreves

Pomembnosti drevesa ni potrebno poudarjati. Je naravni filter, ki prestreza prah, mikro delce kovin in škodljiv ozon, vodikove okside, amonijeve in žveplove diokside, prestreza CO2 in oddaja kisik. Hladi pregreta mesta in izboljšujejo kvaliteto vode, preprečujejo odnašanje in zdrse zemlje in zmanjšuje rušilno moč hudih nalivov. Drevesa zvišujejo vrednost zemljišč in izboljšujejo splošno počutje prebivalcev.

Strokovnjaki krajinarji so nad lastnostmi gumijastih pločnikov navdušeni, saj korenine lahko dobijo vodo in dihajo, se ne obračajo več navzgor, temveč sledijo svoji normalni rasti. Drevesa so bolj zdrava in zanesljivo sidrana v podlago, kar postane pomembno ob mislih na napovedane viharje. Skozi ozke reže med ploščami lahko deževnica, ki bi drugače odtekla v kanalizacijo, namoči korenine dreves, hkrati pa je to tudi voda, ki se bo po pronicanju skozi zemljo, spet znašla v črpališču pitne vode. Voda, ki odteče skozi kanalizacijo je za ta namen izgubljena.

Iz gume v ploščo

Avtomobilsko pnevmatiko je potrebno zmleti v granulat in slednjega stisniti ter zapeči v kovinskem modelu. Iz ene zmlete gume lahko izdelamo ploščo velikosti 30 x 30 cm. Namesto tega pa jih na osnovi dovoljenja ministrstva nek obrtnik v gramoznici blizu Maribora melje in zakopava v zemljo. Na pogled in po zagotovilu inšpektorjev, zakopani gumijasti drobir ne bo imel škodljivega vpliva na okolje. Potrebno se je vprašati, kje je ostala pamet, kdo določa in dopušča, spreminjanje države v smetišče. Mletje in zakopavanje je vse drugo, samo pametna rešitev ne. Ker niti vlada niti pristojne ustanove očitno ne vedo, kateremu sanacijskemu programu naj sledijo, gume iz vse države pa dobesedno dežujejo na deponije, toplo priporočamo ponoven premislek.  

Slika 1:  Na leto zberemo 14.000 ton odpadnih pnevmatik

Slika 2: Na pogled ni nobene razlike med običajnim in gumijastim pločnikom

Slika 3: Plošče iz recikliranih pnevmatik so uporabne tudi za druge namene

Slika 4: Količina odpadnih pnevmatik se v Sloveniji skokovito povečuje