Hiše jutrišnjega dne že danes

Gradnja energetsko varčne hiše
Zdrav, okolju prijazen in energetsko varčen dom je ideal vsake skandinavske družine. Zato ni čudno, da  prav v Skandinaviji, kjer prevladujejo ostre podnebne razmere uporabljajo pri gradnji hiš največ naravnih materialov. Najpogosteje izkoriščajo odpadno toploto prezračevanja, večino novogradenj pa je ogrevano z obnovljivimi viri energije.

Splošno mnenje je, da so objekti, ki združujejo zdrave bivalne razmere in nizko porabo energije predragi za povprečnega investitorja. Inštitut za gospodarski in tehnični razvoj (NUTEK) v Stockholmu je zato razpisal natečaj za gradnjo biološko zdravih in ekološko neoporečnih nizkoenergetskih hiš z bivalno površino približno 100m2 ter s skupno letno porabo energije do največ 8.000 kWh. Skupna poraba energije mora vključevati ogrevanje bivalnih prostorov, prezračevanje, ogrevanje sanitarne vode in porabo električne energije v gospodinjstvu.

Povprečne hiše na Švedskem porabijo približno 25.000 kWh energije na leto. Z eno potezo naj bi se energetska poraba male hiše znižala za dve tretini! Rezultati natečaja so presegli vsa pričakovanja.

Štiri gradbena podjetija so postavila štiri različne hiše, poudarek je na različnih. Zgrajene hiše potrjujejo predvidevanja, da je mogoče zgraditi nizkoenergetsko hišo z “normalnimi” stroški. Sodeč po demonstracijskih hišah bodo v prihodnje prevladovali gradbeni materiali s celično zaprto strukturo, les, porobeton in opeka. Demonstracijske hiše so postavljene v krajih: Uppsala, Trosa, Ahus in Lomma. Skupno vsem štirim hišam je, da so v njih vgrajeni samo nizkoenergetski gospodinjski aparati. Povprečna energetska poraba za gospodinjske aparate in razsvetljavo se je tako znižala s 5.000 kWh na 3.000 kWh na leto. Vse so opremljene z nizkoenergetskimi okni s koeficientom toplotne prevodnosti k =1,0 do 0,8 W/m2K.

Različne rešitve
Pri gospodinjskih aparatih in oknih pa se podobnost med hišami konča. Hiše so zgrajene iz različnih materialov ter so energetsko različno zasnovane.

– Hiša v Uppsali je zgrajena klasično. Za energetsko učinkovitost je dodano le nekaj več izolacije. Hiša ima obod 9 x 9 metrov100 m2 bivalne površine. Osnovna konstrukcija hiše je iz lesenega predalčja, izolirana s 300 mm mineralne volne v stenah in 450 mm v strehi. Kot glavni vir energije je toplotna črpalka, ki izkorišča odpadno toploto prezračevanja. Dopolnilni vir je električna energija. Hiša ima talno ogrevanje. z delno izkoriščeno mansardo, skupaj nekaj več kot

– Stene hiše v Trosi so do 95 % sestavljene iz zraka. Grajene so iz tovarniško izdelanih blokov s celično zaprto strukturo, v katere je zalita nosilna, predalčna konstrukcija objekta. Debelina sten je 200 mm, stropa pa 250 mm. Za talno ogrevanje in ogrevanje sanitarne vode skrbi toplotna črpalka z zemeljskim kolektorjem. Izkoriščana je odpadna toplota prezračevalnega sistema.

– Hiša v Ahusu izkorišča toploto sončnih kolektorjev za talno ogrevanje in ogrevanje sanitarne vode. Sončne celice napajajo nizkonapetostno električno omrežje, na katerega sta priključena razsvetljava in dodatni električni grelec za ogrevalni sistem. Vgrajen je tudi kamin na drva, ki ustreza vsem zahtevam varovanja okolja pri ogrevanju s trdimi gorivi. Izkoriščena je odpadna toplota prezračevanja. Stene in stropi so grajeni iz patentiranih blokov s celično zaprto strukturo in betona, armiranega z vlakni.

– Hišo v Lommi z zunanjimi stenami v sendvič izvedbi in 220-milimetrsko izolacijo iz mineralne volne je zgradilo dansko podjetje. Zunanje in notranje stene so iz opeke, kar pripomore k večji akumulativnosti hiše. Vgrajena toplotna črpalka z zemeljskim kolektorjem skrbi za talno ogrevanje hiše in ogrevanje sanitarne vode. Kot v ostalih objektih je izkoriščena  odpadna toplota prezračevanja.

Hiter napredek
Opisane hiše ne zahtevajo od stanovalcev posebnega tehničnega znanja za vzdrževanje opreme. Hiša v Ahusu je energetsko zadovoljivo preskrbljena tudi, kadar stanovalci ne morejo ali nočejo dodatno ogrevati s kaminom.

S primernimi rešitvami lahko vsak lastnik še dodatno zniža porabo “plačljive” energije. Najnižja  raven energije vsekakor še ni dosežena. Razvoj obstoječih tehnik se bo nadaljeval, zato je le vprašanje cene prihranjene kWh, ki trenutno določa raven porabe na približno 8.000 kWh na leto za posamezno od opisanih hiš. Odločujoči vprašanji sta cena prihranjene kWh ter znižanje stroškov gospodinjstva. Po cenah, ki veljajo na Švedskem danes, je že gospodarno graditi hiše s porabo energije celo pod 8.000 kWh. Hitro naraščanje življenjskih stroškov bo morda že čez nekaj let zahtevalo nadaljnje znižanje porabe energije, čeprav bi bilo mogoče že danes, z današnjo tehniko, graditi tudi hiše z energetsko porabo 5.000 kWh in manj na leto.

Nizkoenergetska hiša Ahus
Stanovanjska površina: 107 m2. Okna: koeficient toplotne prevodnosti “U” = 0,95 W/m2 K. Gospodinjski aparati z najnižjo porabo energije, razred A. Poraba energije: drva 3.000 kWh in električna energija 4.000 kWh. Poraba lastne “proizvedene” energije s sončnimi kolektorji in sončnimi celicami, računana skupno s “plačljivo” energijo objekta, je 10.000 kWh. Talno ogrevanje. Izkoriščanje odpadne toplote prezračevanja.

Nizkoenergetska hiša Trosa
Stanovanjska površina:134 m2. Okna: koeficient toplotne prevodnosti “U” = 1,0 W/m2K. Gospodinjski aparati z najnižjo porabo energije, razred A. Pogon toplotne črpalke (zemeljski kolektor): 2.000 kWh. Gospodinjstvo 3.500 kWh. Talno ogrevanje. Izkoriščanje odpadne toplote prezračevanja 2.800 kWh.

Nizkoenergetska hiša Uppsala
Stanovanjska površina: 81 m2. Okna: koeficient toplotne prevodnosti “U” = 1,0 W/m2K. Gospodinjski aparati z najnižjo porabo energije, razred A. Prezračevanje s toplotno črpalko: 500 kWh. Gospodinjstvo 3.500 kWh. Toplozračno talno ogrevanje z električno baterijo: 1.000 kWh. Ogrevanje sanitarne vode z izkoriščanjem odpadne toplote vode hišnega odtoka in z električnim grelnikom 2.500 kWh.

Nizkoenergetska hiša Lomma
Stanovanjska površina:122 m2. Okna: koeficient toplotne prevodnosti “U”=1,2 W/m2K. Gospodinjski aparati z najnižjo porabo energije, razred A. Pogon toplotne črpalke (zemeljski kolektor): 3.500 kWh. Dodatno ogrevanje z električnim grelnikom 300 kWh. Gospodinjstvo 3.200 kWh. Talno ogrevanje. Pogon ventilatorjev prezračevanja z rekuperacijo, kombiniranega z naravnim vlekom pozimi, in pogon obtočnih črpalk 1.000 kWh.

In kako je v Sloveniji?
Tudi v Sloveniji postajajo investitorji vse bolj “zahtevni” ter energetsko in okoljsko ozaveščeni. Mnogo na novo zgrajenih objektov se lahko primerljivo meri z energetsko porabo v zgoraj naštetih hišah v Švedski. Povprečna hiša v Švedski ima od 100 do 150 m2 površin, kar je dovolj dokler so otroci doma in brez lastnih družin. Razlika med švedskimi hišami in novozgrajenimi hišami v Sloveniji, če pozabimo, da s Skandinaviji prevladujejo hiše montažne izvedbe, je predvsem v velikosti bivalnih površin. Miselnost izpred nekaj deset leti, da mora v hiši biti dovolj prostora tudi za otroke in njihove družine, če bodo slučajno ostali doma, pomeni večjo hišo, z višjimi stroški izgradnje ter višjo porabo energije, ki ostane praktično enaka tudi potem, ko se otroci odselijo in si ustvarijo “lastne gradove”.

Tipična slovenska, na novo zgrajena hiša, na osnovi naših izkušenj zadnjih treh let, ima 190 m2 ogrevanih površin, debelina izolacije zunanjih sten je 120 mm, ostrešja 200 mm, tal proti neogrevanem prostoru 80mm in koeficient toplotne prevodnosti oken “U” 1,1 W/m2K. Prezračevanje je običajno izvedeno z odpiranjem oken. Če izhajamo iz zgornjih predpostavk, lahko računamo, da so toplotne izgube take hiše okrog 11 kW. Ob nadalnji predpostavki, da ima hiša vgrajeno talno ogrevanje in toplotno črpalko z zemeljskim kolektorjem je poraba energije za ogrevanje  cca. 6010 kWh. V primeru, da bi predpostavljeno gospodinjstvo uporabljalo tudi nizkoenergetske gospodinjske stroje (koliko gospodinjstev uporablja tako učinkovite naprave podatek za sedaj ni na voljo) bi dobili rezultat, ki se da popolnoma  primerjati s švedskimi rezultati.

Zaključek
Pri novogradnjah v Sloveniji, kjer gradbena podjetja gradijo za trg in neznanega kupca, žal zgornjih rezultatov tudi pod razno ne moremo pričakovati.  Prevladujoče merilo gradnje hiš in vgradnje ogrevalnih sistemov v takih primerih je čim cenejša gradnja in nato čim dražja prodaja nepremičnin. Za porabo energije in strošek ogrevanja hiše bodočega kupca, se žal ne zmeni nihče. Tudi tisti ne, ki so zadolženi za izvajanje veljavnih predpisov s področja rabe energije. •