80 
Želja po energetski neodvisnosti je z vsako podražitvijo energentov večja. Zgraditi hišo, ki v enem letu porabi le toliko energije, da je letni strošek za energijo manjši od mesečnega računa za ogrevanje v stanovanju v bloku, je še pred nekaj leti veljalo za plod domišljije največjih entuziastov varčevanja z energijo. Energijsko varčna hiša je tista, ki porabi za ogrevanje največ 75 kWh/m2 toplote, nizkoenergijska hiša porabi med 30 in 60 kWh/m2, pasivna hiša pa manj kot 15 kWh/m2 letno! A vendar imamo take hiše tudi že pri nas. Prva je bila zgrajena leta 2003 na celjskem področju. V članku bomo na kratko predstavili razmišljanja in odločitve lastnika prve pasivne hiše.
Prvi smo bili Štajerci
Lastnik prve pasivne hiše – g. Birsa opisuje, kako sta z ženo tehtala med stanovanjem, staro hišo ali novogradnjo. Visoka cena ogrevanja v bloku in nemoč vplivanja na to jih je odvrnila od nakupa večjega stanovanja. Vse starejše hiše od 20 let sploh nimajo toplotne izolacije, novejše pa so tudi zelo skromno izolirane, praviloma s 5 cm debelim slojem izolacije. Tako so po vrsti odpadale vse ponujene starejše hiše, ki so bile načeloma tudi vse prevelike.
Razlogi za gradnjo
Razmišljanje o poviševanju cen nafte, posledično tudi ostalih fosilnih goriv je močno prevesilo tehtnico v prid pasivni konstrukciji. Obnovljivi viri energije – kor npr. lesna biomasa niso bili nič obetavnejši, saj niso poceni, poleg tega pa priprava velike količine drv pomeni veliko dela. Naslednja zahteva je bila, da gradnja ne traja predolgo – torej v prid montažni konstrukciji.
Z okvirno idejo o njuni bodoči hiši sta obiskovala vse mogoče sejme za gradnjo. Zanimiv jima je postal relativno nov izolacijski material – celulozna vlakna. Zadeva je počasi dozorevala – tesar postavi ogrodje, obloži z deskami, napolni z izolacijo in hiša je gotova. Naslednji korak je bil najti nekoga, ki bo to dobro obvladal. Iskanje ju je pripeljalo do g. Petra Goloba (81 PET – grozd za gradnjo hiš), ki je ponudil hišo po njuni meri, željah in zahtevah. Hiša iz papirja in lesa, sta jo v šali poimenovala, narejena v skladu s preverjenimi standardi. Sledila je faza kolebanja med nizkoenergetsko in pasivno hišo. Pogajanja, vprašanja in prepričevanja so pripeljala do odločitve za pasivno hišo, grajeno po sistemu 81 pet, ki jo je ponudil g. Golob.
Torej se je gradnja lahko začela. G. Birsa in njegova žena sta sama prevzela določene faze gradnje, kar je trajalo malo dlje kot bi sicer trajala gradnja na ključ, vendar je bilo možno tako nekaj privarčevati.
Hiša je danes gradbeno gotova, vendar manjka še nekaj strojne opreme, ki bi dodatno zmanjšala porabo energije, vendar pa ni življenjsko nujna, saj hiša po besedah lastnika odlično deluje. Manjka prezračevalna naprava z rekuperacijo, ki bi skrbela poleti za zadostno prezračevanje in pozimi za dogrevanje dovodnega zraka, pri tem pa vračala toploto iz odpadnega – izrabljenega zraka. Manjkajo še kolektorji za ogrevanje sanitarne vode ter senčila na oknih.
Kakšna je klima
Poleti je klima v hiši ugodna. Nameščena so začasna senčila (rogoznice), hiša nima klimatske naprave. Ogrevanje je začasno urejeno s pečjo na drva, ki je nameščena v dnevni sobi, zrak za zgorevanje se dovaja skozi poseben zračnik. Prezračevanje se vrši skozi zračnik v kopalnici. Pregrevanje mansardnih prostorov se ureja z zapiranjem sobnih vrat. Spalnica je torej večino časa zaprta, kopalnica pa v glavnem z odprtimi vrati – in to deluje zelo učinkovito.
Celotni letni stroški za ogrevanje znašajo borih 150 EUR. To je 4 m3 mešanih drv letno. Kadar je pozimi sončno vreme, je ogrevanje s pečjo odveč.
Kako do kvalitetne pasivne hiše?
Sistem 81 pet je model grozdenja oz. sodelovanja arhitektov in tesarskih podjetij, povzet po nemški mreži partnerjev. Sodeluje 50 podjetij, ki od leta 1994 zgradijo 100 do 150 različnih stanovanjskih enot letno. Na tak način lahko vsi udeleženci grozda pridejo do dragocenih spoznanj, izkušenj in najboljših materialov. Partnerje združuje skupna blagovna znamka in premišljene, aktualne in vsem skupne tehnične rešitve. Tako omenjen način gradnje hiš investitorjem zagotavlja varno naložen denar ter kvaliteten objekt z dobro rešenimi detajli. Sistem gradnje pasivnih hiš odgovarja nemškim standardom PHPP.
Koliko stane in kaj ponujajo?
Slovenska pasivna hiša stane okrog 1000 EUR na m2. Če ni spodbud s strani države, samo s prihranki za energente težko pokrijemo investicijo, ki je v povprečju višja za 37.000 EUR od klasične.
Vložimo v plašč hiše
Denar, ki bi ga pri klasični gradnji namenili za ogrevalne sisteme in hlajenje, vložimo pri pasivni hiši v kvaliteten plašč hiše in kvalitetne materiale. Uporabljeni so kvalitetni (dražji) materiali popolnoma organskega izvora (celuloza, lesna vlakna, masivni les, OSB plošče, vezane plošče).
Prednosti pasivnih hiš
Material je sam po sebi dokaj dober toplotni izolator, topel na dotik, paroprepusten in prijetnega vonja. Ni čutiti neprijetnega hladnega sevanja betonskih sten pozimi. Ker lesene konstrukcije nimajo velike toplotne akumulativnosti, so poletne noči, kljub vročini čez dan, prijetno hladne. Masivne betonske konstrukcije, za razliko od lesenih, prenašajo čez dan akumulirano toploto ponoči v prostore. Tako so prednosti nizkoenergetskih in pasivnih hiš tudi boljši bivalni pogoji in zmanjšanje stroškov pri instalacijah ogrevanja in hlajenja.
