V tisočletjih življenja z lesom smo razvili kopico tehnik za spajanje, od posebno oblikovanih spojev do čepov, žebljev, vijakov in lepil, samo variti se ga ne da. To pa več ne drži, saj so Švicarji razvili postopek, ki to omogoča.
 Ogret in ohlajen lignin deluje kot lepilo |
Vročina zaradi trenja
Mirujoči in rahlo tresoči kos lesa se bosta zlepila zaradi nastale toplote, čeprav se les ne topi, kar je osnovni pogoj pri varjenju kovin ali plastike. Med ogrevanjem se pri temperaturi okrog 180°C stopi samo lignin. Lesna vlakna dveh kosov lesa ostanejo trdna in se v tej ogreti plasti lignina obnašajo kot kuhani špageti. Ko drgnjenje zaustavimo se varilni spoj ohladi, lignin strdi, vlakna na spoju dveh kosov pa se prepletejo, podobno kot armatura v jeklu. Zaradi visoke temperature se v tej plasti zmanjša trdnost, spojna ploskev pa potemni. Spoj se po trdnosti ne more meriti z zlepljenim kontaktom, zato za konstrukcijski les ni uporaben.
 Stroj nekaj sekund s tresenjem drgne les ob les in nato za trenutek miruje, da se spoj vzpostavi |
Osem sekund
Teoretično ima nova tehnologija prednost saj spoj izvedemo hitro in brez lepila. Prvi kos lesa miruje, drugega pa med pritiskanjem tresemo v s čisto majhnimi krožnimi gibi. Zaradi trenja in ogrevanja izhajata dim, para ter vonj po ožganem. Novi način je še v razvoju, čeprav Švicarji z njim že izdelujejo snowboarde. Podoben način spajanja z varjenjem izvajajo z uvrtavanjem lesenega čepa v premajhno luknjo, s čimer lahko trdno spajamo plasti lesa med sabo. Ta postopek uporablja avstrijsko podjetje, ki izdeluje nelepljene večplastne stene iz križno položenih desk za gradnjo hiš. Varjen leseni spoj uvrščajo med okolju najbolj prijazne spoje, ki so sestavljeni samo iz lesa, z raziskavami pa pospešeno ugotavljajo, do kakšne uporabnosti to tehniko lahko še razvijemo.
