Energetska pot EU do leta 2050

EU si je zadala ambiciozni cilj zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 80% do 95% do leta 2050 glede izpuste iz referenčnega leta 1990.

EU si je zadala ambiciozni cilj zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 80% do 95% do leta 2050 glede izpuste iz referenčnega leta 1990.

Glede na znanstvene študije naj bi z dosego tega cilja pomembno vplivali na klimatske spremembe in omejili segrevanje ozračja. EU komisija je pripravila načrt (»Roadmap«), ki preučuje možnosti za dosego tega cilja in hkrati povečuje konkurenčnost ter zanesljivost dobave energije.


vetrne_elektrarne_vetrnica
EU Scenariji za doseganje ciljev do leta 2050 v večini predvidevajo vse večji delež obnovljivih virov energije, možni pa so tudi scenariji, ki bodo zahtevali močno prisotnost drugih virov, npr. jedrske energije (foto: Hans Hillewaert)

 

Različne alternative in scenariji do leta 2050

Načrt predvideva, da imamo do leta 2050 na voljo več scenarijev za dosego energetskih ciljev in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Vsak scenarij predvideva različno kombinacijo virov energije, deleže obnovljivih virov energije, energetsko učinkovitost in nove tehnologije kot je zajem in shranjevanje ogljika. Scenariji naj bi pomagali državam EU izbrati pravo pot in pripraviti ustrezno politiko ter odločitve na področju energetskega sektorja do leta 2050. Ne glede na izbrani scenarij pa se je treba zavedati nekaj dejstev: potreba po obnovljivih virih energije bo rasla, varčna raba energije bo ključnega pomena, električna energija bo pridobivala na pomenu, investicije v energetskem sektorju bo treba povečevati, uporaba fosilnih goriv se bo zmanjševala.

 

Možni scenariji do leta 2050

Predvidenih je šest scenarijev, ki se med seboj razlikujejo glede na stopnjo energetske učinkovitosti, delež uporabljenih obnovljivih virov energije, uporabo jedrske energije ter uporabo zajema in shranjevanja ogljika. Scenariji so naslednji: 1. Trenutno veljavni scenarij prehoda v nizkoogljično družbo in gospodarstvo; 2. Scenarij izrednega povečanja energetske učinkovitosti (41% manjše potrebe po energiji do leta 2050 glede na leto 2005/2006); 3. Raznolikost energetskih virov na skupnem trgu (vsi viri energije so enakovredni in »tekmujejo« na trgu, noben vir ni deležen dodatnih spodbud); 4. Visoka stopnja uporabe obnovljivih virov energije (75% energije pridobljene iz obnovljivih virov do leta 2050 in 97% elektrike iz obnovljivih virov energije do leta 2050); 5. Zakasnela uporaba zajema in shranjevanja ogljika (jedrska energije bi pri tem scenariji dosegla kar 18% delež od skupno primarno porabljene energije – trenutno 14%); 6. Nizka stopnja uporabe jedrske energije (pri tem scenariju je predvidena večja uporaba zajema in shranjevanja ogljika). Vsaka država EU naj bi izbrala enega od predvidenih scenarijev ali morebitne različice ter kombinacije. Ne glede na izbrani scenarij pa se postavlja kar nekaj ključnih vprašanj, ki jih pojasnjuje »Energetska pot EU do leta 2050«.

 

Kakšna bo vloga plina v prihodnje?

Plin bo imel v obdobju transformacije energetskega sistema velik pomen. Sprva bo nadomeščal premog in olje in bo v srednjeročnem obdobju pomagal zmanjšati izpuste toplogrednih plinov nekje do leta 2030 ali 2035. Tudi v prihodnje do leta 2050 bo plin predvidoma imel pomembno vlogo predvsem pri večjih proizvajalcih energije.

 

Kako bomo uporabljali jedrsko energijo?

EU komisija, kakor tudi energetski načrt do leta 2050, sta razmeroma nevtralna do vprašanja rabe jedrske energije v državah članicah. Načrt ne daje priporočil ali napovedi kako naj bi se to področje razvijalo v prihodnje. Eden od scenarijev predvideva, da bi imeli leta 2050 skoraj nično proizvodnjo energije iz jedrskih elektrarn (scenarij, ki predvideva, da bi leta 2050 delovale le še elektrarne, ki se trenutno gradijo, vse starejše pa bi bile že zaprte). Drugi scenarij, ki vključuje jedrsko energijo, pa predvideva, da bi s tehnologijo zajema in shranjevanja ogljika pričeli z zakasnitvijo. Pri tem scenariju pa bi morali povečati uporabo jedrske energije, če bi želeli ostati z izpusti toplogrednih plinov na ustrezni ravni. Zdi se, da je uporaba jedrske energije prepuščena izbiri vsake posamezne države.

 

Ali bo cena električne energije še naraščala?

Cena električne energije bo v prihodnje rasla ne glede na izbrani scenarij. Če bomo ostali na trenutni politiki uporabe različnih virov energije, se bo cena elektrike povišala zaradi vse višjih cen fosilnih goriv. Predvideva se, da se bo svetovna poraba, predvsem v azijskih državah, povečala in rasle bodo tudi cene. V kolikor izberemo kakšen drug scenarij se bo cena elektrike ravno tako povišala, ker bodo nujno potrebna večja vlaganja v infrastrukturo in tehnologije. Ta scenarij ravno tako pomeni posledično višje cene elektrike.

 

Kakšno vlogo bodo imeli obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost?

Obnovljivi viri energije bodo imeli izredno velik pomen v prihodnje. V praktično vseh scenarijih se predvideva, da bo pridobivanje energije iz obnovljivih virov strmo naraščalo. Še posebno rast se predvideva v scenariju »4. Visoka stopnja uporabe obnovljivih virov energije«, kjer se predvideva 75% energije pridobljene iz obnovljivih virov do leta 2050 in 97% elektrike iz obnovljivih virov energije do leta 2050. Podobno velik poudarek bo tudi na energetski učinkovitosti. Da bi dosegli zastavljene cilje bi morali zmanjšati porabo energije za 32% do 41% glede na leto 2005/2006, kar pomeni številne projekte in aktivnosti na tem področju v prihodnje.

 

Kritični pogled ali realnost?

Zdi se, da se pri vseh politikah EU in dolgoročnih načrtih na nekaj pozablja, da nekaj manjka v celotni sliki. Manjkajo namreč druge države in načrti ter zaveze drugih držav. Treba se ja zavedati da EU k skupni količini izpustov CO2 pripomore le kakšnih 15% (podatek za 2008). Četudi v EU emisije ali na splošno onesnaževanje znižamo na minimum in ostale države ne pristopijo k ustreznim varčevalnim ukrepom in obnovljivim virom energije, bo učinek EU prizadevanj dokaj nizek.

 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI