Od kod energija v prihodnosti

V Evropski uniji smo vodilni na področju energetskega prehoda. Imamo dolgoročno vizijo, stavimo na obnovljive vire.

V desetih letih pa nam je uspelo podvojiti proizvodnjo, zlasti zelene elektrike. Verjetno bomo edini, ki bomo dosegli zastavljen cilj, 27 % obnovljive energije do leta 2030. Raziskave kažejo, da lahko to celo presežemo, in to z današnjimi tehnologijami in z upoštevanjem ekonomske računice. To ugodno vpliva na gospodarsko rast, omogoča nova delovna mesta v industriji in povzroča okoljsko korist.

Danes je že jasno, s katerimi tehnologijami dosežemo največje energetske in okoljske koristi. Največje prihranke in največjo učinkovitost prinašajo vetrna energija, solarna elektrika, solarna toplota (voda, stavbe), hidroenergija in geotermalni viri. Srednje velike prihranke omogočajo toplotne črpalke, električna vozila, uporaba biodizla, geotermalno ogrevanje naselij in solarna toplota v industriji. Dodatne stroške pa prinašajo uporaba biomase v industriji, uporaba bioetanola, raba biomase za proizvodnjo elektrike in ogrevanje naselij ter uporaba biokerozina.

 

Nove zelene energetske tehnologije

Trenutno najbolj spregledan vir energije je solarna toplotna tehnologija. Stroškovno izredno učinkovita, ogreva vodo in prostore v stavbah, industrija pa dobi srednje- in nizkotemperaturno procesno toploto. V EU je ta potencial neizkoriščen, razen na Cipru, z 0,8 m2 kolektorja na prebivalca. Daleč zadaj sledijo Avstrija, Grčija in Danska z 0,1 m2 kolektorja na osebo. Torej, kolektorje na streho.

Nove zelene tehnologije oddajajo energijo v valovih, zato vzporedno razvijamo sisteme za shranjevanje. Končno tudi reke nimajo vedno enakih pretokov, nihanja pa  znamo reševati z uravnoteževanjem virov. Tehnika odlično napreduje, vendar vsega ne moremo narediti čez noč. Zato so do sedaj običajni viri, plin, nafta in uran tako privlačni, saj take elektrarne delujejo neprekinjeno, dokler ne zmanjka goriva.

Emisije termoelektrarn v gramih CO2 na kWh

Še razmislek o primerjavi med solarno in nuklearno elektrarno. Že med gradnjo se pojavijo velike razlike, saj je cena solarne znana, nuklearna pa se v 10 letih med gradnjo podraži najmanj dvakrat. Če bo nuklearna imela moč 2400 MW, lahko v času njene gradnje vsakih 9 mesecev postavimo sončno, z močjo 250 MW. V 10-letnem obdobju lahko drugo za drugo zgradimo 14 sončnih elektrarn s skupno močjo 3500 MW, medtem nuklearka še ni oddala niti vata. Po današnjih ocenah bi te sončne elektrarne stale 3,3 milijarde, nuklearka pa 25 milijard. Cena elektrike iz sonca je mnogo nižja, saj kilovat stane 1 enoto, iz nuklearne pa 6,5 do 12 enot. Govorimo o razmerju, ki se nato spremeni v denar. Kar pomeni, da je jedrska elektrika 10 krat dražja od sončne.

Ta hipotetični scenarij še pokaže, da je delo energetskih strategov danes veliko težje kot prej, saj je vpliv na okolje postal odločilen. Ker ponoči ni sonca, imajo solarne elektrarne zalogovnike toplote ali elektrike, ki omogočajo brezprekinitveno obratovanje. Tehnične rešitve so znane in preizkušene.

Vsaka energetska rešitev ima dobre in slabe strani ter vplive na okolje in na denarnice uporabnikov. Kar pomeni, da je v močno naluknjanem energetskem bazenu vsakega od nas treba poiskati luknje in jih poskušati zamašiti. To so tiste luknje, skozi katere nam odtekata denar in energija. In ko rečemo energija, pri tem mislimo na stavek znanega zdravilca in bioenergetika, ki je rekel: »Vse je energija.«

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI