Eko sklad subvencije 2022 - koliko prihranimo?

Kaj se dogaja s subvencijami za sončne elektrarne, toplotne črpalke in ostale ogrevalne sisteme z rabo obnovljivih virov energije?

V zadnjem času prejemamo vse več sporočil zainteresiranih investitorjev v sončne elektrarne in ogrevalne sisteme, ki povedo, da so bili zaradi zaprtja javnih pozivov za pridobitev subvencij na Eko skladu zavrnjeni. Kaj se v resnici dogaja?

25. marca 2022 so na Eko skladu zaradi porabe sredstev namenjenih za nepovratne finančne spodbude naložbe v obnovljive vire energije zaprli javni poziv 74SUB-OB19. Od 20. maja 2022 pa je objavljen novi razpis 99SUB-OB22 za subvenioniranje rabe obnovljivih virov energije in za večjo energetsko učinkovitost stavb. V ta razpis spadajo naložbe za vgradnjo prezračevalnih sistemov, vgradnjo in zamenjavo sistemov za ogrevanje ter za investicije v energetsko obnovo stavb.

Javni poziv 99SUB-OB22 je razdeljen v 9 skupin:

• A - vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stavbi,
• B - vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe,
• C - vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stavbe,
• D - zamenjava toplotne postaje ali vgradnja toplotne postaje za priklop na sistem daljinskega ogrevanja eno ali dvostanovanjske stavbe,
• E - vgradnja energijsko učinkovitih lesenih oken v starejši stavbi,
• F - toplotna izolacija fasade starejše eno ali dvostanovanjske stavbe,
• G - toplotna izolacija ravne strehe, poševne strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru/podstrešju v starejši stavbi,
• H - toplotna izolacija tal na terenu ali tal nad neogrevanim prostorom/kletjo v starejši eno ali dvostanovanjski stavbi,
• I - vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stavbi.

Kot je bilo že napovedano, je v novem javnem razpisu nekaj novosti. Vloge za nepovratna sredstva se bodo po novem oddajale po izvedeni investiciji. Oddajale se bodo lahko elektronsko preko interaktivnega pdf formularja. Vloge bodo lahko poslane tudi preko e-pošte na vloge@ekosklad.si.

Dobra novica je tudi za investitorje, ki so naložbo izvedli v času, ko nepovratnih sredstev ni bilo na razpolago. Za investivije opravljene po 1.3.2022 se lahko vloge oddajo za nazaj. Potrebna je vsa dokumentacija z računi in dokazilo o končani naložbi.

V novem razpisu je tudi zanimiv ukrep; če opravite najmanj tri zgoraj omenjene investicije hkrati, lahko za vse tri naložbe skupaj pridobite do 30 % povračila priznanih stroškov.

Subvencije za toplotne črpalke

Spet se lahko zaprosi za nepovratna sredstva in kreditiranje za naložbo v toplotno črpalko. Za naložbo v novi objekt lahko prejmete do 20 % priznanih stroškov, za zamenavo stare kurilne naprave pa do 40 % oziroma 50 % priznanih stroškov. 

Ponovno so tako na voljo tudi subvencije za toplotne črpalke. Višina subvencije Eko sklada v primeru vgradnje toplotne črpalke v novi objekt je do 20 % priznanih stroškov, v primeru zamenjave stare kurilne naprave pa celo do 40 % oziroma 50 % priznanih stroškov.

Pravica do nepovratne finančne spodbude za vgradnjo toplotne črpalke se dodeli za nakup in vgradnjo električne, plinske, sorpcijske ali hibridne toplotne črpalke za centralno ogrevanje stavbe sistemov zrak/voda, voda/voda, zemlja/voda (geosonda). Pravica do subvencije se lahko koristi za vgradnjo ene toplotne črpalke na stanovanjsko enoto. Toplotna črpalka mora zadostvovati predpisanim mejam sezonske energijske učinkovitosti.

Objavljen je tudi seznam toplotnih črpalk, ki zadostujejo standardom Eko sklada za kandidiranje za nepovratna sredstva. Seznam toplotnih črpalk si lahko ogledate TUKAJ  

Subvencije za sončne elektrarne

Že v letu 2021 je bilo zanimanje za samooskrbo z elektriko s sončnimi elektrarnami v Sloveniji nadpovprečno. Odobrenih spodbud za sončne elektrarne je bilo 5306. V letošnjem letu se je trend ne le nadaljeval, ampak močno povišal. Samo do začetka marca je na Eko sklad prispelo več vlog kot celotno lansko leto. 15 milijonov evrov namenjenih za samooskrbo z električno energijo je tako zmanjkalo že pred prvim četrtletjem. Bivši minister za infrastrukturo, Jernej Vrtovec, je že pred časom neuradno napovedal, da bo država čim prej priskrbela nova sredstva in odprla nov poziv za investitorje. Vendar se očitno zatika tudi na Eko skladu, kjer zaradi premajhnega števila uslužbencev pravočasno ne uspejo obdelati vseh prejetih vlog.

Kljub temu, da trenutno ni razpisan noben javni poziv za subvencioniranje sončnih elektrarn, pa lahko še vedno preko javnega poziva Kredit 67OB22 zaprosite za ugodno kreditiranje sončne elektrarne.

Kljub trenutni nezmožnosti koriščenja subvencij za samoosrkbo z električno energijo ostaja rentabilnost investicije v sončno elektrarno visoka. Za primer; sončna elektrarna moči 11,2 kW z DDV in brez odbite subvencije stane okrog 14.000 €. Naprava takšne moči letno proizvede okrog 12.000 kWh elektrike. Ker se je cena električne energije v letošnjem letu bistveno zvišala (0,2 EUR/kWh bruto), lahko računamo, da se bo investicija v sončno elektrarno pri trenutnih cenah elektrike povrnila v nekaj več kot 6 letih. Zaradi dviga cen elektrike se investicija povrne celo prej, kot v lanskem letu z upoštevano subvencijo.

Kaj pravijo na Eko skladu in na resornem ministrstvu?

Na Eko skladu pojasnjujejo, da bo nov javni poziv za samooskrbo z električno energijo za gospodinjstva objavljen šele jeseni, ter da bo večina sredstev za podporo sončnim elektrarnam porabljenih za financiranje že prejetih vlog iz preteklega razpisa.

Mnenje so podali tudi na Ministrstvu za infrastrukturo, kjer nam je na problematiko v zvezi s subvencijami za sončne elektrarne odgovarjala Eva Košak: »Intenziviranje samooskrbe z elektriko je eden od prioritetnih ciljev, kar je večkrat poudaril tudi minister Vrtovec, ustrezno pa je opredeljena tudi v vseh strateških dokumentih, ki zajemajo energetska in podnebna vprašanja. Ker se povečuje interes zasebnih investitorjev, število vlog pa izredno narašča, Vlada temu vprašanju namenja posebno pozornost, vendar je prav zaradi velikega števila vlog in hkrati omejenih kadrovskih resursov težko natančno napovedati, kdaj bo objavljen nov razpis. Eko sklad mora najprej identificirati vse prispele vloge, opredeliti realno potrebo sredstev za oddane vloge ter glede na kadrovske resurse čimprej objaviti razpis.«

Glede na znaten dvig cen električne energije koncem leta 2021 ni bilo težko napovedati drastičnega zanimanja gospodinjstev za samooskrbo z elektriko. Ali se nastalemu stanju prekinjenih subvencij ni dalo izogniti in pravočasno zagotoviti dodatna sredstva?

»Povečanje potreb po teh sredstvih in ne samo na tem ukrepu, ampak na vseh ukrepih učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, smo pričakovali,« pove Eva Košak. »Ob tem je potrebno poudariti, da so sredstva za ta namen vendarle omejena. Eko sklad pridobi velik del sredstev za izvajanje svojega programa na podlagi 2. odst. 5. čl. Zakona o učinkoviti rabi energije, ki se zagotavlja s prispevkom na rabo energije za povečanje energetske učinkovitosti. Prispevek na rabo energije za povečanje energetske učinkovitosti, ki se plačuje za daljinsko toploto, električno energijo ter trdna, tekoča in plinasta goriva, je določen z Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije. Dejstvo je, da bi povišanje tega prispevka imelo še dodaten pritisk na že tako visoke cene energentov za vse končne uporabnike, kar bi imelo vpliv tudi na trenutno izvajanje nujnih ukrepov (zamrznitev prispevka OVE, SPTE) za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov.«

Ali pri določeni doseženi kvoti podeljenih vlog za stimuliranje investicij gospodinjstev v samooskrbo z elektriko, ki pomembno nadomeščajo tehnologije fosilnih goriv, država nima smotra vlagati v dodatno pospeševanje samooskrbe? 

»Glede na trenutni interes bomo, v želji po še dodatnem intenziviranju zelene transformacije in zastavljenih ciljev na področju obnovljivih virov energije, zagotovili dodatna finančna sredstva za nadaljnjo uvajanje naprav za samooskrbo z električno energijo,« odgovarja Eva Košak. »V 2021 je bil sprejet nov zakon za spodbujanje obnovljivih virov energije, ki je dal zakonsko osnovo za dodatne naložbene pomoči za obnovljive vire energije.

Dodatne ovire za razmah sončnih elektrarn

Dodatna težava pri postavljanju malih sončnih elektrarn je prešibko distribucijsko omrežje. Tudi če bi na ministrstvu poiskali še veliko več sredstev – toliko, da bi lahko poleg kritja primanjkljaja dejansko odprli nov poziv s subvencijami za sončne elektrarne in kadrovsko okrepili Eko sklad – številna slovenska gospodinjstva še vedno ne bi mogla ne do subvencije ne do sončne elektrarne. Zakaj? Eden od pogojev za pridobitev subvencije je soglasje za priklop sončne elektrarne na omrežje, pridobitev teh soglasij pa je vse težja, zaradi prešibkega elektroenergetskega omrežja malih sončnih elektrarn marsikje sploh ni več mogoče priklapljati. Elektrodistribucijska podjetja poročajo, da so prisiljena zavračati vse več vlog investitorjev, večino soglasij, ki jih odobrijo, pa izdajo za manjšo proizvodno moč od želene. Na SODO medtem ocenjujejo, da bodo morali v prihodnje zaradi prešibkega omrežja zavrniti približno 15 do 20 odstotkov vseh priključitev. Petini potencialnih investitorjev torej morebitne dodatne subvencije ne bodo pomagale, če pa svoje sončne elektrarne sploh ne bodo mogli priključiti oziroma postaviti.