Socialno šibki
Mediji poročajo o letošnjem prenizkem zanimanju za državne ekološke subvencije pri zamenjavi zastarelih kotlov ali celotnega sistema ogrevanja.
V celoti je bilo do jeseni v letu 2016 od milijona evrov za socialno šibke izkoriščenih le 81.000 evrov. Eko-sklad ima za socialno šibke na voljo milijon evrov sredstev, ki jim financirajo celoten obseg investicije v novo kurilno napravo z boljšim izkoristkom.
Številna gospodinjstva ponovno ogrevajo z lesom
Po informacijah fakultete za strojništvo je več kot dve tretjini gospodinjstev v zadnjem letu prešlo z drugih načinov ogrevanja na ogrevanje z lesom. Generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu, Tanja Bolte, je poudarila, da mora biti les dovolj časa in pravilno sušen, ter pravilno naložen v peči, da je lahko izkoristek kotla čim boljši.
| Od kakovosti kurišča in kurjenega materiala je odvisno, koliko bo vaš sistem za ogrevanje zdravju škodljiv, pred kurilno sezono opozarjajo strokovnjaki. Pravilno kurjenje varčuje in varuje zdravje. |
Zelo ugodne subvencije za socialno šibke
Država preko nepovratnih sredstev sicer spodbuja nakupe novih kurilnih naprav. Eko-sklad ima na voljo milijon evrov sredstev za socialno šibke prebivalce, ki jim financirajo celoten obseg investicije v novo kurilno napravo z boljšim izkoristkom. Največji delež teh sredstev je bil odobren občanom v zasavski regiji, in sicer 57.000 evrov. V celoti je od milijona evrov za socialno šibke bilo izkoriščenih le 81.000 evrov.
 |
Običajno kurjenje lesa zelo onesnažuje
V času zimske kurilne sezone se v zraku močno poveča količina trdih delcev PM10, ki jih sicer skozi leto največ povzročita promet in industrija. Okoljsko ministrstvo zato poziva vse lastnike malih kurilnih naprav, naj bodo pozorni na kakovost kurišč in energentov, saj je od tega močno odvisna kakovost zraka, ki ga dihajo sami in njihovi sosedje. Individualna kurišča povzročajo preseganje delcev PM10 v času kurilne sezone, zato se na ministrstvu usmerjajo v tem času predvsem v ta kurišča.
“Pomembno je, kaj kurimo v pečeh. Nikakor ne smemo kuriti premazanega lesa, odpadkov, oblačil. S tem ne bo izkoristek nič boljši, kakovost zraka pa se tako močno poslabša,” je dejala.
Zastareli kotli nas še vedno ogrožajo
Pri kurjenju naravnega lesa nastaja cela vrsta škodljivih snovi. Med njimi so prašni delci, ogljikov monoksid, nemetanske hlapne organske spojine, težke kovine. S pravilnim kurjenjem in uporabo suhega lesa lahko zmanjšamo izpuste prašnih delcev in drugih škodljivih snovi. V zimskem času največ preseganj trdih delcev PM10 v zadnjih letih opažajo v Zasavju, Trbovljah, Zagorju in Celju, je na novinarski konferenci v Ljubljani poudarila generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte.
Nacionalni inštitut za javno zdravje o posledicah
Predstojnik Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Peter Otorepec pa je opozoril predvsem na posledice, ki jih zdravju povzročajo delci PM10. “Delci povzročajo predvsem bolezni dihal. Ob dneh, ko je več kurjenja, je tudi več sprejemov v bolnišnice in več smrti. Delci povzročajo kronično vnetno reakcijo, ki vodi v različne bolezni - bolezni srca in ožilja, možgansko kap, visok pritisk, sladkorno bolezen tipa 2 in 1, bolezni živčevja, pa tudi raka pljuč in mehurja,” je dejal.
Do 1. januarja 2017 obvezni senzorji CO
Skladno s pravilnikom o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav je treba najpozneje do 1. januarja 2017 v prostore s kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka v prostoru, namestiti senzorje ogljikovega monoksida (CO). Otorepec je opozoril, da je ta plin znan kot tihi ubijalec, saj ga ne vonjamo, ne čutimo in je zelo strupen. “Senzor je pametno, da ga imamo vsi, za vsak primer, če se kar koli vname,” je še dodal.
Vir: MMC RTV SLO/STA
Povezane vsebine
