Kaj pa energetska obnova šol?

Šolske zgradbe so pomembne stavbe, ki bi jih pri nas že dolgo morali ogrevati z obnovljivimi viri. S tem bi denar, ki ga plačujemo za ogrevanje ali hlajenje lahko bolj koristno uporabili, šolarjem pa zagotovili zdravo bivalno klimo in novim generacijam dokazali, da zajemanje energije okolja odlično in učinkovito deluje, ter da imamo znanje in možnosti za uvedbo okolju prijaznih tehnologij.


Šolske zgradbe so pomembne stavbe, ki bi jih pri nas že dolgo morali ogrevati z obnovljivimi viri. S tem bi denar, ki ga plačujemo za ogrevanje ali hlajenje lahko bolj koristno uporabili, šolarjem pa zagotovili zdravo bivalno klimo in novim generacijam dokazali, da zajemanje energije okolja odlično in učinkovito deluje, ter da imamo znanje in možnosti za uvedbo okolju prijaznih tehnologij.


Zakon, ki to omogoča

Sredstva za energetsko obnovo lahko pridobimo na osnovi veljavnega Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki omogoča sklenitev pogodbe o investicijskem vlaganju. Pri tem upoštevamo tudi načela kreditne sposobnosti posamezne lokalne skupnosti. Sklenitev pogodbe je mogoča takrat, ko se bo investicija dolgoročno poplačala z ustvarjenimi prihranki energije in z manjšimi letnimi obratovalnimi stroški stavbe.

 

energetska_obnova_sol_4

Osnovna šola Starše po energetski sanaciji

 

energetska_obnova_sol_3

Vrtalna oprema za izvedbo geo vrtin se nahaja na samohodnem stroju


Pred sklenitvijo pogodbe je potrebno izdelati izračun gradbene fizike, ki upošteva trenutno stanje stavbe in izdelati projekt izolacije. Nato ponovno opravimo izračun in ugotovimo, kakšne so nove toplotne potrebe. Sledi pregled naravnih danosti in izdelava geološko – hidrogeološke prognoze, saj želimo stavbo ogrevati s toploto zemlje ali vode. Vse to je osnova za strojni projekt, ki nam pove, koliko denarja potrebujemo za obnovo.

 

Veliki prihranki

Iz zbranih podatkov natančno ugotovimo prihranke, lokalna skupnost pa lahko s temi podatki z javnim razpisom poišče zasebnega vlagatelja. Na osnovi izračuna za energetsko obnovo šole v Kranju so ugotovili, da bi po obnovi bili letni stroški za 60 do 70% manjši. Večji del denarja za takšno obnovo je potrebno vložiti v prezračevanje prostorov in vračanje toplote zraka, ostanek pa v toplotno črpalko in izvedbo podzemskih vrtin, če je takšna izvedba možna. V pogodbi je tudi določeno, da nepredvidene stroške vedno nosi zasebni vlagatelj, po poplačilu pa investicija preide v trajno last lokalne skupnosti, ki ji takšna energetska obnova ne sme pustiti nobenih zadolžitev.

 

Še nepovratna sredstva države

Ker bomo fosilna goriva nadomestili z obnovljivimi viri, lahko računamo še na nepovratna sredstva države, kar je obveznost Republike Slovenije po Kjotskem protokolu in direktivi EU (3 x 20%). Ta sredstva so zagotovljena na podlagi sprejetega Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in Nacionalnega akcijskega načrta za rabo obnovljivih virov energije. S tem smo zajeli vsa dejstva in korake, ki jih je potrebno opraviti ob pripravi javnega razpisa, ki ga objavi šola, ko išče zasebnega partnerja za energetsko obnovo.

energetska_obnova_sol_1

Nova energetska postaja s toplotno črpalko zasede zelo malo prostora

energetska_obnova_sol_2

Vrh geosonde z utežjo, ki omogoča hitro vstavljanje cevi do dna vrtine

 

 

 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI