Pred 25 leti so strokovnjaki Fraunhofer inštituta vgradili 100 fotovoltaičnih panelov na južno streho koče Rappenecker, ki se nahaja v Schwarzwaldu. S tem je koča postala prva stavba v Evropi, ki je delovala brez priklopa na električno omrežje, sistem pa še danes odlično deluje. Modulom z močjo 3,8 kW so čez leta dodali še 1,8 kW vetrnico.


fotovoltaika_sonna_elektrarna_frauenhofer_2
Koča Rappenecker ni priključena na javno električno omrežje

 

Generator samo v sili

Koča ima vgrajen manjši dizel generator, ki ga poženejo samo ko je nujno, saj hočejo ostati čimbolj sonaravni. Stavba je dokaz, da otočni sistemi delujejo, ugotovili so še, da takšne stavbe stroške za elektriko zmanjšajo za polovico, če fotovoltaika pokriva 80% potreb. Po dolgih letih so Fraunhoferjevi inženirji svoje delo nadaljevali in v kočo vgradili tudi druge najsodobnejše energetske sisteme, da bi v dolgoletnem delovanju preizkusili še njihovo vzdržljivost. Fotovoltaično elektriko za nočni pogon hranijo v akumulatorjih, do vtičnic in porabnikov pa prihaja pretvorjena v običajnih izmeničnih 220 V.

 

Letos še gorivna celica

V koči so startali še en eksperiment in vgradili 4 kW gorivno celico na vodik. Energijo plina brez gorenja spreminja v elektriko in ima pri tem kar 55% izkoristek, ki ga nebi mogli doseči z nobenim drugim načinom pretvorbe goriva v elektriko. Za primer, dizelski generator doseže najvišji izkoristek 15%.

 

fotovoltaika_sonna_elektrarna_frauenhofer_1
Gorivna celica na vodik z močjo 4 kWh je nameščena na steni

 

Gorivna celica deluje na 200 let znanem elektrokemičnem principu. Kljub temu je ta tehnologija šele danes dosegla stopnjo uporabnosti, predvsem zaradi novih materialov. V tej PEM celici (Polimer – Elektrolit – Membrana) se vodik in kisik kontrolirano pretvarjata v elektriko, pri čemer nastane še malo odpadne toplote, ko jo tudi uporabijo v stavbi. Celica ne potrebuje vzdrževanja, kar je še dodatna prednost pred generatorjem. Trenutno jeklenke z vodikom občasno pripeljejo s tovornjakom, pripravljajo pa samostojen generator vodika, ki ga bo poganjala sončna elektrika. S tem  se bo vpliv koče na okolje zmanjšal na ničlo, saj ne bo oddajala nobenih škodljivih emisij.

 

Različni viri energije

Koča ima trenutno vgrajen za 3,8 kWp fotovoltaike, 1,8 kW vetrnico in 4 kW gorivno celico. V eni vodikovi jeklenki se nahaja za 26 kWh energije, dizelski generator ima moč 12 kW, v baterije pa shranijo za 45 kWh elektrike. S fotovoltaiko pokrijejo 65%, z vetrom 10%, z gorivno celico 25% potrebne elektrike. Koča Rappenecker je s tem postala delujoč dokaz, kaj lahko dosežemo s solarno tehniko, saj pridobljene izkušnje že sedaj uporabljajo v gradnji sodobnih ničenergetskih in popolnoma samozadostnih stavb.

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.