Ko zbiramo ponudbe za ogrevalni sistem imajo običajno vsi ponudniki »najboljšo« ponudbo, najbolj učinkovito toplotno črpalko in prekašajo vso konkurenco. Se sliši znano? Kaj pa ko inštalaterji odidejo in plačamo račun, preteče nekaj let? Tokrat predstavljamo 7 letne izkušnje lastnika objekta, jer je vgrajena geotermalna toplotna črpalka z geosondo.
|
Shematski prikaz sistema toplotne črpalke SV z vertikalnim zemeljskim kolektorjem - geosonda (vir: IDM E.). |
Začetki niso bili enaki kot danes
V prvotnih načrtih hiše je bilo predvideno ogrevanje s kurilnim oljem, radiatorji v posameznih prostorih ter nekaj centimetrov izolacije na fasadi, mansardi ter na tleh proti zemlji. Energetski svetovalec v tistih časih še ni priporočal toplotne črpalke, češ da gre za nepreizkušen sistem in v Sloveniji še ni zadostnega znanja. Kljub temu je šlo raziskovanje naprej: prebiranje ter preučevanje literature iz tujine, pogovori s slovenskimi strokovnjaki, proizvajalci toplotnih črpalk in drugimi izvajalci, ogled referenčnih instalacij. Odločitev je padla za sistem toplotne črpalke zemlja-voda in vertikalnim zemeljskim kolektorjem, geosonda.
|
Vrtanje vrtine za geosondo od blizu |
Prilagoditev načrta izolacije in ogrevalnega sistema
Prvotne načrte je investitor prilagodil ter dodal nekaj centimetrov izolacije na vseh ploskvah, ki mejijo na okolico. Celotni ogrevalni sistem je bil spremenjen v talno ogrevanje in toplotno črpalko. Sledili so ponovni izračuni toplotnih izgub na podlagi katerih so bile dimenzionirane geosonde. Podatki sistema v končnem stanju: ogrevalna površina prostorov v stavbi 160m2, geotermalna toplotna črpalka, 2x60m, izolacija sten 10cm lamelni tervol, izolacija mansarde 21 cm kamene volne, izolacija proti tlem 8cm stiropora, okna s toplotno prehodnostjo U=1.1 W/m2K.
|
Končni izgled postavitve sistema geotermalne toplotne črpalke in bojlerja v utility. |
Obratovalne izkušnje
Letni stroški ogrevanja so skozi leta znašali od 250 € v prvih letih do 350 € v zadnjih letih, ko so se cene električne energije tudi povišale. Toplotna črpalka je v povprečji v začetku delovala 3,5 ure na dan. Za ogrevanje sanitarne vode je bilo porabljene približno 40€ - 50€ elektrike čez celo leto. V začetku sezone je geosonda zagotavljala temperaturo medija iz zemlje 10,5°C, proti koncu kurilne sezone in v najhladnejših dneh je bila ta temperatura 7°C. Geosonda se torej proti koncu sezone deloma iztroši, vendar je do naslednje sezone popolnoma obnovljena.
Temperatura medija v povratku geosonde ni nikdar padla pod 4°C in uporablja se zelo majhna koncentracija sredstva proti zmrzovanju. Temperatura povratka v talnem ogrevanju je bila v začetku sezone nastavljena na 26°C, v najhladnejših dneh pa na 29°C.
|
Izgled razvoda talnega ogrevanja; celotna stavba ima samo talno ogrevanje. |
Manjše težave na vidiku
Investitor je obratovanje skozi leta natančno spremljal, od temperatur vstopne in izstopne vode geosonde, temperature vode v sistemu talnega ogrevanje, število obratovalnih ur, zunanje temperature in drugo. Na podlagi podatkov je bilo jasno, da se je v zadnjih dveh letih povečalo število obratovalnih ur toplotne črpalke za približno 15% vsako leto.
Vse nastavitve sistema so bile zadnjih 5 let popolnoma enake, ogrevala se je enaka površina, zime so bile primerljive, geosonda je zagotavljala enako stabilno temperaturo kot prva leta.Opazno pa je bilo, da povratek medija v geosondo ni bil več tako ohlajen kot prva leta. Možni vzroki: težave s kompresorjem, uhajanje plina, obloge na toplotnih izmenjevalcih, nepravilno delovanje drugih delov črpalke.
Investitor se je odločil za kontakt s proizvajalcem toplotne črpalke in njihovim servisom. Servis je bil izredno odziven in profesionalen. To je bil prvi servis v 7 letih. Serviser je vizualno preveril toplotno črpalko ter z instrumentom preveril njeno delovanje. Opazen je bil manjši oljni madež ter izmerjena je bila premajhna količina plina. Serviser je preveril tesnost instalacij in izvedel nekaj manjših posegov, sledila je dopolnitev plina. Po ponovnem preverjanju in testiranju delovanjaso bili rezultati ustrezni, črpalka sedaj ponovno deluje s polno močjo. Cena servisiranja skupaj s plinom je bila dobrih 70 €. Toplotna črpalka sedaj ponovno deluje učinkovito in strošek servisiranja bo povrnjen v enem letu.
Ali bi prav prišel dodaten sistem, peč za najhladnejše dni?
Odgovor je jasen in je NE.
Takšen sistem v tako izolirani hiši ne potrebuje dodatne peči, monovalentno delovanje zagotavlja popolno udobje. Toplotna črpalka ima sicer vgrajen dodatni grelec moči 3x2kW za najhladnejše dni, vendar je bil do sedaj vklopljen samo enkrat.
Ali se bo začetna visoka investicija povrnila?
Po vseh pridobljenih izkušnjah je investitor izračunal, da je sistem sicer dražji od drugih sistemov ogrevanja, vendar pa so stroški obratovanja toplotne črpalke toliko nižji, da bodo skupni stroški (investicija v sistem + stroški obratovanja) po nekaj letih nižji od skupnih stroškov, kot bi jih imel ob izbiri drugega ogrevalnega sistema. Odpadejo tudi drugi stroški, kot so nakup zalogovnika, izgradnja dimnika, čiščenje, dimnikarski stroški, ki so pri ostalih ogrevalnih sistemih nujni.
Naslednje javljanje čez 7 let.
Vas zanima cena, izvedba, subvencija, garancija?Izpolnite spodnji kontakti obrazec in v najkrajšem možnem času vam bodo odgovorili na vprašanja. |
Podobni članki
