Novice RSS Zanimivosti

Prispeval Simon Tihec

Objavljeno 18 Januar 2018

Jutro v pametnem mestu čez deset let. Večer prej nekdo nastavi pametni telefon na bujenje ob 5:30, otrok na 6:30, dedek, ki je na obisku pa na 8:00. Člani te družine so prebivalci polmilijonskega mesta, v katerem je večina nastavila svoje telefone na uro za bujenje.

Izjemen pretok podatkov

Centralni računalnik mestne četrti je anonimno prevzel te podatke in začel določati v katerem trenutku se bo poraba energije najbolj povečala. Iste podatke zajame še  mestni prevoznik, izračunava prometne konice, prilagaja semaforje, reševalci pa dobijo podatke o možnih nesrečah. Napovedi so vsak dan boljše, saj učljivi algoritmi uporabljajo podatke prejšnjih dni, povezane  z vremensko napovedjo in stanjem cest. Hišni računalnik zajame in pošlje naprej še podatke s pametnih ur, ušesnih čepov z vgrajenimi tipali, čevljev, perila, centralni kompjuter pa melje, izpopolnjuje programirane modele in poleg ostalega ugotavlja še zdravstveno stanje uporabnikov. Podatki spet tečejo v več smeri in pomagajo napovedovati bližnje bodoče dogodke.

• prezračevalni sistem
• računalnik
• Hišni
• pametno ,
• mesto

Prispeval Barbara Primc

Objavljeno 17 Januar 2018

Za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov so zelo pomembne male hidroelektrarne (MHE), ki so ekonomsko donosne tudi brez državnih podpor, v njih proizvedena elektrika pa je neoporečna, saj je pridobljena izključno iz obnovljivega vira. Kljub velikemu vodnemu potencialu naše države pa se pri nas zaradi zapletenih birokratskih postopkov gradi premalo MHE, kar je velika škoda, pravi Miroslav Prešern, direktor podjetja OVEN Elektro Maribor.

»Investitor potrebuje tako vodno kot gradbeno dovoljenje, pri čemer se v obeh postopkih odloča o isti stvari. Za poenostavitev predlagamo enotno vodno dovoljenje. Menimo tudi, da bi morali odločanje o MHE do enega megavata moči prenesti na občinsko raven, od česar bi imeli korist tako investitorji kot tudi država,« pravi direktor podjetja, ki se je specializiralo za proizvodnjo elektrike iz OVE in ima v lasti šest malih hidroelektrarn z močjo 2525 kW ter 18 sončnih elektrarn z močjo 612,9 kW. Te so lani skupaj proizvedle 13.619 megavatnih ur električne energije.

• hidroelektrarne
• Oven
• Miroslav Prešern
• Štefan Čurič
• male
• Borut Knez

• stavbe
• Bršljan
• varuje

Prispeval Katja Ličen

Objavljeno 12 Januar 2018

5 ukrepov za boljše učenje

Začenja se novo šolsko leto in čeprav se zdi, da je učni uspeh izključno odgovornost naših otrok, ni čisto tako. Raziskava Healthy Homes Barometer 2016 (https://issuu.com/ninarejic/docs/velux_hhb2016)  je pokazala, da lahko nekatere zunanje okoliščine za kar 15 odstotkov izboljšajo sposobnosti za učenje naših šolarjev, dijakov in študentov. Predstavljamo pet dejavnikov, ki bi jim vsak skrben starš moral posvetiti več pozornosti, če želi v otrokovem spričevalu videti boljše ocene.

1. Pred učenjem prezračite 

Ali ste vedeli, da odrasel človek v enem dnevu naredi kar 22.000 vdihov in izdihov? Raziskave so pokazale, da pomanjkanje svežega zraka zmanjšuje zmožnosti za učenje, zato bi morali otroško sobo redno prezračevati. Poleg jutranjega zračenja, ko je potrebno iz sobe izpustiti čez noč izdihan zrak, je koristno sobo prezračiti pred začetkom učenja in pred spanjem. Pravilo, ki si ga zlahka zapomnijo tudi prvošolčki: 3-krat na dan po 3 minute prepiha.

2. Zagotovite jim dnevno...

• prezračevanje
• velux
• strešna okna
• svetloba
• vlažnost

Prispeval Tihec

Objavljeno 12 Januar 2018

Univerza Sheffield osem let zaporedoma prireja tekmovanje za študente zadnjih letnikov imenovano Creative Spark. Pri tem izbirajo najboljše ideje z več kot deset področij, od grafičnega oblikovanja do filma, oblačil in industrijskih izdelkov. V komisiji sedijo strokovnjaki za oblikovanje in industrijo, ki s tem iščejo nove ideje, predlagatelje zmagovalnih idej tudi bogato nagradijo in s tem vzpodbujajo inovativno miselnost med študenti, ki so ob podelitvi stari okrog 22 let.

• Hladilnik
• pralni stroj

Prispeval Jožica Ekart

Objavljeno 11 Januar 2018

ELES uspešen pri strateških inovacijah in dobri praksi razvoja pametnih omrežij doma in na tujem

Razvoj elektro energetskih omrežij gre v smeri pametnih omrežij, tudi pametnih mest s celostno urejeno prometno, energetsko in okoljsko strategijo, ki pa jih je moč doseči le z visoko učinkovitimi infrastrukturnimi sistemi, tudi energetskimi. Z uvedbo pametnih omrežij naj bi dosegli bolj učinkovito dobavo električne energije ob hkratnem zmanjšanju stroškov, državljani pa izboljšano kakovost bivanja.

Pametno mesto si predstavljamo s specifičnimi koristmi za uporabnika, predvsem pa z visoko kakovostjo oskrbe z osnovnimi dobrinami, med katerimi je tudi elektrika. Manj gneče na cesti, hitrejši in učinkovitejši javni prevoz, dostopnost do energetsko učinkovitejših tehnologij, predvsem pa hitrejši dostop do »pametne« infrastrukture. Kako je v načrtovanje in izvedbo le-teh vpeta vaša družba Eles, kaj nas čaka na tem področju, ter kako pomembno vlogo bodo pametna omrežja zavzela v novem EKS RS?

ELES je pri uvajanju pametnih omrežij in pridobivanju evropskih sredstev uvrščen v sam vrh evropskih sistemskih operaterjev (inovacijski projekti NEDO, SINCRO.GRID, FutureFlow, SUMO in Migrate). Pametna omrežja morajo v novem EKS RS zavzeti primarno mesto. Samo na podlagi realizacije projektov pametnih omrežij, tako na prenosnem kot distribucijskem elektroenergetskem omrežju, je možno povečevati delež OVE, predvsem iz sonca, in to nad 10% od vse proizvedene električne energije v RS.

Nevarnost podnebnih sprememb zahteva odmik od tradicionalnih, ogljičnih virov energije in prehod na vetrno in sončno energijo, ta pa povečuje izziv kako usklajevati nihanja pri proizvodnji električne energije iz OVE. Nove storitve elektrodistribucijskih podjetij bodo za uporabnike gotovo vse bolj povezane s samooskrbo z elektriko ter vedno bolj razširjeno rabo električnih vozil.  Ali lahko elektroenergetski sistem kratkoročno prilagodimo na te izzive, kakšna sredstva bodo za to potrebna ter koliko sredstev smo/lahko počrpali/počrpamo iz EU?

Kratkoročne nikakor, razen uvajanja določenih »parcialnih« rešitev. Menim pa, da lahko v RS to realiziramo v roku 10 let. Bistven pogoj za uspešno izvedbo je koordiniran razvoj na relaciji ELES-SODO-distribucijske družbe.

Lahko...

• eles
• Aleksander Mervar

Prispeval Jožica Ekart, Matjaž Valenčič, energetski svetovalec

Objavljeno 11 Januar 2018

Naredite izračun ekonomike vašega primera

Celoten potencial sončnega sevanja za Slovenijo znaša približno 23.000 TWh, kar je nad 300-krat več kot znaša raba energije. Novejše študije kažejo, da je razpoložljivo pri obstoječih tehnologijah približno 960 GWh na leto, kar je enako približno polovici slovenskega deleža proizvodnje električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško, oziroma dobri tretjini letne elektrike iz dravskih elektrarn. Danes izkoriščamo le približno 28 GWh, kar je le 3 % ocenjenega tehničnega potenciala. V zimskem času, ko je potreba po ogrevalni energiji največja, dobimo pa žal le približno 10-15 % celotne letne količine sončne energije. Podatki o letnem številu ur sončnega obsevanja za nekatere slovenske kraje za leto 1993 kažejo, da bistvenih razlik v trajanju osončenosti ni, razen seveda v primorskem delu.

Povprečno dnevno globalno sevanje v Ljubljani je...

• prestrezati sonce

Prispeval Simon Tihec

Objavljeno 10 Januar 2018

Edina pomanjkljivost zajemanja energije vetra je neenakomernost. V nemškem Gailsdorfu je v gradnji objekt, s katerim bodo na enostaven način rešili to pomanjkljivost.

Sistem deluje na enak način kot črpalne elektrarne, ki v nočnem času črpajo vodo iz reke v višje ležeče umetno jezero. V času najvišje dnevne obremenitve ali ob izpadih drugih proizvajalcev pa v obratni  smeri proizvajajo kvalitetno zeleno elektriko. 

Veter,...

• energija
• zalogovnik
• vetrnice
• Gailsdorf