Vlada RS je sprejela spremembe Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije, s katerimi so se dodatno znižale podpore za sončne elektrarne, priključene na elektroenergetsko omrežje po 1.12.2012. Uredba prav tako določa 2% mesečno zniževanje podpor od 1.1.2013 dalje. Na novo pa uvaja 5% bonus za sončno elektrarno skupne nazivne moči do vključno 5 kW, ki je priključena v stavbi za števcem (lastni odjem) končnega odjemalca-uporabnika stavbe.

fotovoltaika_knauf_insulation_bisol

V nadaljevanju podajamo podrobno tehnično razlago in izračune donosnosti, za lažje razumevanje sprememb in njihovih posledic.

Uredba prvič predvideva in spodbuja vključitev male sončne elektrarne v interno omrežje končnega odjemalca-uporabnika stavbe, za mestom priključitve lastnega odjema, kar je bilo do sedaj samo izjemoma dovoljeno.

 

Na sliki 1 je shematski prikaz priključitve sončne elektrarne za števcem uporabnika, kjer imajo oznake naslednji pomen:

P2 - Števec neto proizvedene EE-električne energije in LR-lastne rabe sončne elektrarne

P3 - Števec odvzete/oddane EE iz/v elektroenergetsko omrežje

LO - Lastni odjem, raba električne energije končnega odjemalca-uporabnika stavbe

Kompenzacija lastnega odjema – zmanjševanje računa električne energije uporabnika. V x% je količinski delež električne energije, ki se rabi interno, se ne odda v elektroenergetsko omrežje in ga števec P3 ne zazna.

 

LR - Lastna raba, lastna raba sončne elektrarne

soncna_elektrarna_fotovoltaika

Priklop sončne elektrarne za števcem lastnega odjema nam prinaša dvojno korist. Za proizvedeno električno energijo iz sončne elektrarne prejemamo podporo, istočasno pa kompenziramo lastni odjem, kar zmanjšuje iz omrežja odvzeto električno energijo in s tem račun za kupljeno električno energijo.

 

Povedano poenostavljeno, ko nam sončna elektrarna proizvaja električno energijo in imamo istočasno priključene porabnike električne energije se energija porabi interno in količina se ne izmeri na števcu P3, ki je obračunski števec za odvzeto-kupljeno električno energijo. Na ta način si lahko v določenem procentu kompenziramo lastni odjem in s tem zmanjšamo račun za elektriko. Višina procenta kompenzacije je odvisna od zmožnosti časovnega prilagajanja porabnikov generaciji sončne elektrarne ali zmožnostjo hranjenja proizvedene električne energije. Več kot imamo lahko vključenih porabnikov istočasno ko imamo največjo generacijo iz sončne elektrarne, večji je procent kompenzacije lastnega odjema.

 

soncna_elektrarna_koper

Prikaz izračuna s podatki za 20% kompenzacije lastnega odjema in 35% kompenzacije, kar je realno dosegljivo brez baterijskega sistema.

baner soncne elektrarne

 

Osnovni izhodiščni podatki za izračun primer 1 in primer 2 (pdf):

-  Moč sončne elektrarne 5 kWp.

-  Cena 9.000,-€ (brez DDV), 1.800,00 €/kWp, investicija brez kredita.

-  Letni energetski donos 1.080 kWp/kWh.

-  Življenjska doba sončne elektrarne 25 let.

-  Letni padec generacije PV modulov 0,5%.

-  Obresti na varčevalnem računu, pozitivno stanje 1,5%, negativno stanje 8%.

-  Letni stroški vzdrževanja in zavarovanja sončne elektrarne 0,8%.

-  Trenutno veljavna podpora Januar 2013=0,1544 €/kWh (SE<=5kWp) za ZO-Zagotovljeni odkup z dodatnim 5% bonusom za mikro SE.

-  Inflacija 1,5%.

-  Po koncu 15 letnega obdobja premije, prodaja električne energije po 0,065 €/kWh z letno stopnjo rasti 1%.

-  20%(primer 1), 30%(primer 2) kompenzacija lastnega odjema, povprečne količine rabe EE za 4 člansko gospodinjstvo = 5000 kWh/leto in povprečna letna cena EE za gospodinjstvo = 0,1243 €/kWh.

 

Iz izračunov je razvidno, da je donosnost naložbe več kot dvakrat višja kot varčevanje v banki. Vračilna doba je 8-9 let, kar je primerljivo dosedanjim naložbam v sončne elektrarne. Vidimo tudi, da se donosnost povečuje s povečevanjem procenta kompenzacije lastnega odjema.

Popolna energetska neodvisnost

V primeru ko se odločimo za dodaten nakup baterijskega sistema, lahko povečamo procent kompenzacije do 100% in pridemo v točko energetske neodvisnosti, ko vso količino proizvedene električne energije sami porabimo in je nič ne oddamo, niti odvzamemo iz omrežja. Cena baterijskega sistema je še relativno visoka, zato obravnavamo samo primere naložbe v 5 kWp sončno elektrarno brez dodatnih baterijskih sistemov.

Za zaključek lahko povzamemo nekaj novih dejstev v povezavi z naložbo v mikro sončno elektrarno. S trendom v EU se tudi v Sloveniji premikamo v čas ko sončna elektrarna postaja najcenejši energetski vir, ki je praktičen in omogoča hitro zasebno naložbo v zagotavljanje prihodnje energetske neodvisnosti in nizke cene električne energije za daljše časovno obdobje. Ni več optimalno izkoriščati ves razpoložljiv obsijan prostor na strehi za postavitev sončne elektrarne, zadostuje 3,6 do 5 kWp sončna elektrarna, ki nam omogoča izkoriščanja kompenzacije lastnega odjema in zagotavlja nizko ceno električne energije za daljše časovno obdobje.

Viri in izračuni: AmK d.o.o.,


   
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta in kraj:
Vaš e-poštni naslov:
Kontakni telefon:
Zadeva:
Sporočilo:
  Pošljite kopijo sebi
 
Zaradi varnosti vas prosimo če prepišete naključno generirano kodo v spodnje vnosno polje. Če koda ni berljiva kliknite nanjo in bo sistem naložil drugo kodo
Varnostna koda:
 
Soglasje Soglašam, da moje posredovane osebne podatke lahko zberete in uporabite za namen priprave informativne ponudbe. V kolikor je za pripravo svetovanja ali informativne ponudbe potrebna soudeležba partnerskega podjetja (izvajalca monterskih storitev), soglašam, da obdelovalec (spletni portal www.varcevanje-energije.si) za pripravo ponudbe posreduje oddano povpraševanje ustreznemu partnerskemu podjetju. Več v Obvestilu o zasebnosti.
 
 


Povezane vsebine

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Investitorje v novi ogrevalni sistem velikokrat prestrašijo cene toplotnih črpalk. Toplotna črpalka je v primerjavi z drugimi sistemi ogrevanja res nekoliko dražja, vendar se marsikdo ne zaveda, da ga lahko premišljena naložba v toplotno črpalko na daljši rok stane veliko manj v primerjavi s kakšnim drugim...

Za nami je energetsko intenzivno leto 2022, ki je minilo v znamenju agresivne vojne Rusije proti Ukrajini. Ruska invazija na Ukrajino je povzročila geopolitični in energetski potres ter zelo resno energetsko krizo v EU. Kljub veliki odvisnosti od uvoza ruskih fosilnih goriv, EU...

V času podražitev vseh vrst goriv je vlada z uredbo zamejila drobnoprodajno ceno plina za zaščitene kategorije. To so v prvi vrsti vsi gospodinjski odjemalci. Med zaščitene kategorije spadajo tudi osnovne socialne službe in mali poslovni odjemalci.

Cena peletov je v lanskem letu z 270 evrov poskočila na 600 evrov - za tono pelet. Razlog za tako velik dvig cen je bila blokada izvoza iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter ter še nekaterih držav, od koder je Slovenija uvažala večino lesa za pelete. Zaradi velikega povpraševanja in pretrganih...

Leto 2022 je za porabnike elektrike kaotično. Že lansko leto so, zaradi špekulativnih nakupov surovin na borzah ter korona krize, cene energentov pričele občutno rasti. Cena elektrike se je na veleprodajnih trgih že v letu 2021 podražila za 175 odstotkov. Med slovenskimi...

Veliko ravnih streh in strešnih teras je nastalo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z materiali in znanjem, kot je bilo takrat na razpolago. Zaradi puščanja smo večino teh streh že popravili ali pa samo pokrpali.

zdrava hisa

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.