V Parizu so pred dvema letoma predstavniki 195 držav podpisali akcijski načrt ukrepov proti podnebnim spremembam. Skupni cilj je je zadrževanje rasti povprečne svetovne temperature pod mejo 2°C v primerjavi s predindustrijsko ravnijo. Dogovor je stopil v veljavo v lanskem novembru in je prvi svetovni sporazum, ki se nanaša na podnebne spremembe.

 

pariski sporazum podnebne spremembe

 

Eni bežijo, drugi se držijo

Prvi pretres je povzročil Trump, ki dogovora ne priznava, čeprav ga je prejšnji predsednik ZDA podpisal. Trije glavni cilji dogovora so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, nato izboljšanje prilagodljivosti na podnebne vplive pri čemer mora proizvodnja hrane ostati nedotaknjena. Tretji je zagotavljanje denarja za doseganje prvih dveh ciljev tudi za nerazvite države, ki tega stroška same niso sposobne pokriti. V osnovi je cilj tega sporazuma izvajanje pozitivnih podnebnih pobud, brez stranskih učinkov na prebivalstvo. Kot veliko drugih sporazumov, bo tudi ta deloval samo, če se ga bodo vsi držali. Ne bo dosti pomagalo, če ga bo 180 majhnih držav uresničevalo, 15 velikih, ki so tudi največji onesnaževalci, pa ne.

Trenutno stanje ni najbolj obetavno če verjamemo raziskavi ustanove Carbon Market Watch. V njej so pogledali, kako države prilagajajo svoje okoljske zakone, upoštevali rabo zemljišč, presežke v trgovanju z emisijami in ambicioznost pri uveljavljanju okoljskih ciljev. Sestavili so tabelo, na kateri so v svetu prva tri mesta zasedle Švedska, Nemčija in Francija. Druge države ukrepe samo delno upoštevajo, trenutno okrog 200 držav ne dosega zastavljenih ciljev, zaradi česar so učinki sporazuma manjši, kot bi morali biti.   

 

 

pariski okoljski sporazum

Pariški okoljski sporazum, ki v zgodovini nima primerjave

 

 

Podnebna diplomacija

Kiotski sporazum ni obrodil pričakovanih sadov, zato je bil Pariški nujen. Podnebna diplomacija je dodaten vzvod v katerem sodelujejo tudi Združeni Narodi. Slednji so dolgoletni ustanovni član konference  COP21, ki je na svojem 21. zasedanju pripravila osnove in omogočila Pariški sporazum.

Sedanje generacije rastemo v času podnebnih izzivov, saj so postale spremembe, ki se kažejo na našem 4 milijarde let starem planetu, zaskrbljujoče. Zemlja je za sedaj edini znan planet v vesolju, na katerem dokazano obstaja življenje. Zato bi bilo škoda, da bi bitje, imenovano človek, v kratkem času samo sebi izjemno otežilo življenje na njem. Bitje si domišlja, da je sposobno logično razmišljati, razumeti posledice svojih dejanj, potlačiti nagonske vzgibe ter dati prednost razumskim. Pariški sporazum je idealna priložnost, da to dokažemo.

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.