V Parizu so pred dvema letoma predstavniki 195 držav podpisali akcijski načrt ukrepov proti podnebnim spremembam. Skupni cilj je je zadrževanje rasti povprečne svetovne temperature pod mejo 2°C v primerjavi s predindustrijsko ravnijo. Dogovor je stopil v veljavo v lanskem novembru in je prvi svetovni sporazum, ki se nanaša na podnebne spremembe.
|
Eni bežijo, drugi se držijo
Prvi pretres je povzročil Trump, ki dogovora ne priznava, čeprav ga je prejšnji predsednik ZDA podpisal. Trije glavni cilji dogovora so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, nato izboljšanje prilagodljivosti na podnebne vplive pri čemer mora proizvodnja hrane ostati nedotaknjena. Tretji je zagotavljanje denarja za doseganje prvih dveh ciljev tudi za nerazvite države, ki tega stroška same niso sposobne pokriti. V osnovi je cilj tega sporazuma izvajanje pozitivnih podnebnih pobud, brez stranskih učinkov na prebivalstvo. Kot veliko drugih sporazumov, bo tudi ta deloval samo, če se ga bodo vsi držali. Ne bo dosti pomagalo, če ga bo 180 majhnih držav uresničevalo, 15 velikih, ki so tudi največji onesnaževalci, pa ne.
Trenutno stanje ni najbolj obetavno če verjamemo raziskavi ustanove Carbon Market Watch. V njej so pogledali, kako države prilagajajo svoje okoljske zakone, upoštevali rabo zemljišč, presežke v trgovanju z emisijami in ambicioznost pri uveljavljanju okoljskih ciljev. Sestavili so tabelo, na kateri so v svetu prva tri mesta zasedle Švedska, Nemčija in Francija. Druge države ukrepe samo delno upoštevajo, trenutno okrog 200 držav ne dosega zastavljenih ciljev, zaradi česar so učinki sporazuma manjši, kot bi morali biti.
Pariški okoljski sporazum, ki v zgodovini nima primerjave |
Podnebna diplomacija
Kiotski sporazum ni obrodil pričakovanih sadov, zato je bil Pariški nujen. Podnebna diplomacija je dodaten vzvod v katerem sodelujejo tudi Združeni Narodi. Slednji so dolgoletni ustanovni član konference COP21, ki je na svojem 21. zasedanju pripravila osnove in omogočila Pariški sporazum.
Sedanje generacije rastemo v času podnebnih izzivov, saj so postale spremembe, ki se kažejo na našem 4 milijarde let starem planetu, zaskrbljujoče. Zemlja je za sedaj edini znan planet v vesolju, na katerem dokazano obstaja življenje. Zato bi bilo škoda, da bi bitje, imenovano človek, v kratkem času samo sebi izjemno otežilo življenje na njem. Bitje si domišlja, da je sposobno logično razmišljati, razumeti posledice svojih dejanj, potlačiti nagonske vzgibe ter dati prednost razumskim. Pariški sporazum je idealna priložnost, da to dokažemo.
