Osebni avto je tržno najuspešnejša transportna naprava za osebni prevoz. Trenutno je na cestah razvitega sveta 1,1 milijarda osebnih vozil, z gostoto 6 avtov na 10 prebivalcev. V zadnjih osmih letih se je število vozil na planetu povečalo za 57%.
Avto je enkraten izdelek, ki ga ne moremo primerjati z nobenim drugim na trgu. To običajno prevozno sredstvo se v očeh premnogih uporabnikov spremeni v izdelek za javno razkazovanje, običajno lažne moči in statusa, pri čemer so kupci pripravljeni na izjemne finančne žrtve. To vedo tudi proizvajalci, zato ponujajo izdelke vedno novih oblik, barv in dodatkov. Vozila so tudi veliki porabniki različnih naftnih derivatov in s tem stalen vir CO2.
 |
Izbor avtomobila
Danes energetsko učinkovit avto porabi manj kot 5 litrov na 100 km. Porabo lahko znižamo pod to mero, če ga vozimo v Eko načinu. Za večino ljudi pa energetska učinkovitost ni prvi kriterij ob nakupu, saj se zaradi varnosti odločajo za večja vozila, zato teža večine tipov avtomobilov stalno raste. Kljub temu pa je varnost tudi v lažjih vozilih visoka, saj je potniška celica pasivno varovana s stisljivimi conami, osebe v njej pa s pasovi in varnostnimi blazinami. Mnoge voznike zanima samo pospešek, zaradi večje teže pa proizvajalec zato vgradi nesorazmerno močan motor. Če ima vozilo štirikolesni pogon, to pomeni dva dodatna diferenciala in povečanje porabe za liter na 100 km, kar velja tudi za večino avtomatskih menjalnikov. Če na osebni avto gledamo kot na tehnično transportno sredstvo, kar tudi je, je majhno in lahko vozilo najboljša izbira. Za delovanje porabi malo goriva za isti učinek, manj surovin za izdelavo, ima nižjo ceno, pa še vzdrževanje je poceni.
Poraba goriva je najmanjša pri hitrosti okrog 80 km
|
Izkoristek motorja avtomobila pod nizko obremenitvijo je katastrofalno slab |
Oblika in zračni upor
Poraba energije vozila je odvisna od poti in potrebne moči za gibanje. Motor mora premagati lastno težo vozila, vsa notranja trenja in zračni upor, ki je odvisen od hitrosti in oblike. Najučinkovitejša oblika vozila za dve osebi je podobna letalu, vendar bi se zanjo odločilo le malo kupcev, zato je na trgu ne najdemo. Tehta samo 400 kg, je aerodinamične oblike, širok 0,8 in visok 1,4 m, voznik in sopotnik sedita eden za drugim, poraba pa je nižja od dveh litrov. Gume so ozke, imajo nizek kotalni upor in so zato energetsko najbolj učinkovite.
Ker se kupci odločajo z očmi, je velik del vozil izdelan v nasprotju s temi smernicami, najpogosteje s ploščatim prednjim in zadnjim delom, ter s širokimi gumami. Dirkalnik na primer, pri 300 km/h porabi kar 247 kW moči motorja samo za premagovanje zračnega upora.
Motorji so preveliki, izkoristek pa majhen
S to trditvijo se ne bo strinjal noben ljubitelj avtomobilov. Povprečen avto lahko z motorjem moči 22 kW doseže končno hitrost 120 km/h, za hitrost 80 km/h pa zadostuje že moč 10 kW. Zaradi rezerv za pospeševanje, pa v avte vgrajujejo najmanj dvojno moč motorja. Velik avto z motorjem moči 140 kW ima ob polni obremenitvi izkoristek 38%, ker pa večino časa potrebuje le 10 kW moči, deluje samo s 14% izkoristkom. Kadar manjši, 50 kW motor deluje pod 10 kW obremenitvijo, ima skoraj dvojni, 24% izkoristek.
Bencinski Otto motor je v avtomobilizmu najbolj razširjen in lahko deluje tudi na zemeljski, naftni in bioplin ter na vodik. Motor na zemeljski plin odda 33% manj CO2 kot bencin ali dizel, ob enaki energijski moči. Bioplin je okoljsko nevtralen, podobno kot les, vpliv vodika je sicer ničen, vendar je potrebno vedeti, koliko CO2 je nastalo ob njegovi proizvodnji. Dizelski motorji pa so dražji in težji, vendar za okrog 25% učinkovitejši. Ker je sodoben izpuh opremljen s filtrom drobnih delcev, dizel ni nič bolj škodljiv kot bencinski motor.
Pri hitrosti 160 km kar 35 kW moči motorja pobere zračni upor |
Kaj pa elektromotor?
Elektromotor je tehnično gledano idealen pogonski agregat za vozila. Nekateri strokovnjaki trdijo, da prehod na takšen pogon sploh ni vprašanje, čeprav se avtomobilska industrija na skrivaj in na vse kriplje upira. Evropski proizvajalci so na tem področju zaspali, zato se lahko zgodi, da bodo že v dveh letih doživeli izjemno neprijetno presenečenje, saj drugi ne spijo.
Električni avto lahko deluje brez cele vrste elementov, med drugim odpade tudi menjalnik, energijo zaviranja, ki sploh ni zanemarljiva, pa vrača nazaj v baterijo. Tudi elektrarnarji bodo izjemno veseli dviga nočne porabe elektrike za polnjenje baterij, saj ponoči poraba tako pade, da imajo probleme. Elektroavtomobil na gorivno celico je ena od možnih bodočih variant, s teoretičnim izkoristkom kar 50%, vpliv na okolje pa bo odvisen od vrste goriva za celico. Hibridne izvedbe, ki so danes na cestah, pa so kombinacija električnega pogona in motorja z notranjim zgorevanjem. Med počasnejšo vožnjo, zaviranjem in na ravni cesti zadostuje elektro pogon, daljše razdalje pa premaguje z običajnim motorjem.
Potrebujemo bolj trajne izdelke saj z reciklažo izgubljamo ogromno energije |
Način vožnje izboljša izkoristek
Če bi avtomobili imeli vgrajene primerne in ne prevelike motorje bi bila poraba goriva najmanjša med najpočasnejšo vožnjo. Ker pa so motorji preveliki, je izkoristek med počasno vožnjo zelo nizek. Za povprečen avto je najbolj ekonomična vožnja s hitrostmi med 50 in 120 km/h. Izboljšanje lahko dosežemo še z Eko načinom, brez nepotrebnih pospeševanj in zaviranj ter vožnjo z najnižjim številom vrtljajev in v najvišji prestavi. Če z vozilom čakamo, bomo imeli dodatno korist, če motor ugasnemo že po nekaj sekundah, porabo goriv pa poveča tudi uporaba luči in klime.
Osebni avto je sicer koristna vendar grozljivo neučinkovita naprava, zato je skrajni čas, da se po več kot sto letih premikanja batov gor in dol, končno nekaj spremeni.
