Knjiga o planetu Zemlja, ki jo je avtor James Lovelock imenoval Gaia, je izšla leta 1979 in pritegnila veliko pozornost znanstvenikov in javnosti. V njej je naš planet opisal kot živ organizem, katerega živi in neživi deli živijo v popolnem ravnotežju in se sami regulirajo, planet pa deluje kot zaprt sistem, podoben biološki celici.
Knjiga o planetu Zemlja, ki jo je avtor James Lovelock imenoval Gaia, je izšla leta 1979 in pritegnila veliko pozornost znanstvenikov in javnosti. V njej je naš planet opisal kot živ organizem, katerega živi in neživi deli živijo v popolnem ravnotežju in se sami regulirajo, planet pa deluje kot zaprt sistem, podoben biološki celici. Osnova te hipoteze so njegove raziskave v Jet Propulsion Laboratory, kjer je delal na projektu, odkrivanja življenja na drugih planetih. Ugotovil je, da obstoj življenja lahko določamo na osnovi sestave atmosfere. S primerjavo spektralnih analiz atmosfer Marsa, Venere in Zemlje je dokazal, da na obeh drugih planetih življenje v obliki, kot ga poznamo mi, ne obstaja. Na ta način danes astronomi določajo, ali je na kakšnem obstoječem ali na novo odkritem planetu možnost obstoja življenja.
 |
Lovelockova teza o planetu, ki je živ organizem je v skladu tudi z izrazom eko. Ekologija je novejša znanstvena veda ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem. Poskuša pojasniti tudi brez števila medsebojnih odvisnosti in vplivov rastlin in živali, med njimi tudi človeka. Pri tem vedno znova ugotavljamo, da je sistem tako zapleten, da lahko samo delno predvidimo posledice človeškega delovanja. Po dolgih desetletjih znanstveno podprtih meritev in opozoril je končno prodrlo spoznanje, da je človeštvo zaradi svojega delovanja v nevarnosti in da bo potrebno hitro ukrepati. To je potrebno še enkrat poudariti, v nevarnosti je človeštvo, ne planet.
Tudi zato se je v tej reviji pojavila rubrika Eko inovacija, ki skuša poiskati in predstaviti majhne in velike korake usmerjene v reševanje nastalega stanja. Pri tem je nepomembno ali gre za proizvod, tehnologijo, proizvodnjo ali druge ukrepe, glavno da je cilj zmanjšanje škodljivih vplivov človeka na okolje.
Pri presojanju tem je pomembno, da je namen ukrepov resnično usmerjen v reševanje in ne samo v navidezno skrb za okolje, ki v resnici dodatno onesnažuje planet in samo povečuje zaslužke posameznikov. Dober primer je delovanje Al Gora, ki je najprej posnel film Neprijetna resnica, v katerem zaskrbljeno opisuje nastalo stanje. V filmu pa nikjer videti niti koščka repa letala ali repa od kakšne krave, oba pa sta v vrhu lestvice proizvajalcev toplogrednih plinov. Lobiji so pač premočni. Tudi Naomi Klein je v svoji knjigi »To vse spremeni«, opisala pristop multimiljonarja Bransona, ki v svoji reklamni skrbi za planet poudarja, da bo njegova letala poganjalo biogorivo, pri tem pa povečuje floto svojih letal, ki bodo ne glede na vrsto goriva, tudi v bodoče veselo povečevala onesnaževanje planeta.
Veliko je tudi raziskav, ki pa ne odpravljajo vzroka težave, ampak problem samo zastirajo. Dober primer so uboge krave, ki imajo s svojimi metanskimi prdci večji toplogredni vpliv kot ves svetovni promet. Vendar najetim znanstvenikom niti za sekundo ne dovolijo, da bi pomislili na zmanjšanje večmilijardne črede klavnih živali po vsem svetu, saj je v tem poslu preveč denarja. Dobili so naročilo, da se ukvarjajo z iskanjem prehranske mešanice, ki bi zmanjšala količino plinov iz kravjega prebavnega trakta. Naročniki bodo nato veselo objavili, da so v skrbi za planet porabili veliko denarja, za odstotek ali dva zmanjšali pojav kravjega metana in da so od sedaj čisti kot solza.
V tej smeri deluje tudi multimiljarder Bill Gates. Napoveduje ustanovitev bogatega sklada, iz katerega bo z denarjem podpiral razvoj idej, tehnologij in izumov, ki naj bi rešili svet. Apelira na mlade znanstvenike, ki znajo razmišljati »out of the box« in bodo zagotovo našli tehnologijo, ki bo znala popivnati vso svinjarijo, ki smo jo v okolje spustili v zadnjih sto letih. Po načelu, s tehniko smo zajeb… , s tehniko bomo rešili. Pri tem je v ozadju seveda računica, da bo takšen izum v malho prinesel stokrat toliko denarja, kot bo zanj plačal. Jasno, saj drugače ne moreš postati milijarder.
Vendar Bill ne razume štosa. Biološki planet lahko rešiš samo z biološkim pristopom, poleg tega pa še z odpovedovanjem, zmanjševanjem, opuščanjem in umirjanjem. Pri tem pa srčno želim, da bi Billu njegov načrt uspel.
