V koprskem Rižanskem vodovodu so po lanski 80. obletnici pred novimi izzivi. Do konca leta 2019 želijo ovrednotiti različne možnosti za dodatno oskrbo s pitno vodo poleti, ko njena poraba narase, zmogljivosti rižanskega vira pa se občutno zmanjšajo ali vir celo presahne. Ena od možnosti je desalinizacija - razsoljevanje morja, vendar prvi mož Rižanskega vodovoda Zdravko Hočevar omenja vsaj še projekt Padež ter skupno vodooskrbo za območje Istre in Krasa.

 

ISTRA > S projektom razsoljevanja se ukvarjajo že drugo leto, naložile so jim ga tri istrske občine - ustanoviteljice. “Ena največjih prednosti takšnega načina pridobivanja pitne vode je, da bi ga lahko izpeljali na našem območju in sami,” pravi direktor Zdravko Hočevar.

 

morska voda pitna

 

Desalinizator v Izoli?

S tem projektom se za zdaj ukvarja skupina do štirih zaposlenih, v prihodnje se jih bo še več. Desalinizator bi lahko stal v Izoli, črpali bi vodo blizu obale, za podrobnejše informacije pa naj bi bilo prezgodaj. Hočevar zagotavlja, da bi bil projekt cenovno vzdržen, ker se je tehnologija čiščenja bistveno pocenila in po drugi strani izboljšala. “Po postopkih ultrafiltracije, ki jih uporabljamo v naši vodarni v Cepkih, bi morali zagotoviti reverzno osmozo. Z njo bi izločili soli, da bi voda postala mehka,” pojasnjuje Hočevar. V kakovost vode ne dvomi, ker so sodobni postopki razsoljevanja skladni s pet let starimi smernicami Svetovne zdravstvene organizacije za zagotavljanje neoporečne pitne vode. “Voda, pridobljena iz morja, ni prav nič drugačna. Razsoljevanje uporabljajo v arabskem svetu, Španiji, Portugalski, Angliji, Kitajski ...”

V Rižanskem vodovodu zagovarjajo tudi projekt skupne vodooskrbe Istre in Krasa, h kateremu so pred petimi leti pristopile istrske občine, Sežana, Komen, Divača, Hrpelje-Kozina, Miren-Kostanjevica in Ilirska Bistrica. Z njim bi rešili vodooskrbo za prihodnja tri desetletja in za skoraj 130.000 ljudi. Istra bi dobivala 220 litrov vode na sekundo iz kraškega vodnega vira Klariči in 70 litrov iz vodnega vira Bistrica (ob poletnih konicah jo potrebuje 460 litrov na sekundo). Devet občin je februarja 2011 podpisalo pogodbo o izvedbi projekta, ovrednotenega na skoraj 49 milijonov evrov. Več kot polovico bi dobili iz evropskega kohezijskega sklada za obdobje 2007-2013 in državnega proračuna, pa iz vsega skupaj ni bilo nič.

Do 50 milijonov evrov bi stala tudi zadnja različica projekta Padež, po kateri bi zajeli samo ta potok, medtem ko bi vodo iz bližnje Suhorke prečrpavali. Država, ki določa vodne vire, se je pred desetletjem izrekla za ta projekt, da je eden najboljših, in ga uvrstila v evropsko finančno perspektivo do leta 2013. Potem pa ga je ustavila - tik pred drugo obravnavo državnega lokacijskega načrta. “Toda načrta doslej ni preklicala, kar pomeni, da še velja.”

 

Draže kupujejo, kot sami zaračunavajo

Če bi Istra dobila dodatni vodni vir, Rižanskemu vodovodu vode ne bi bilo več treba kupovati. Poleti jo dobiva kar dve tretjini, največ od Hrvatov, kar na letnem nivoju pomeni tudi več kot 500.000 kubičnih metrov. Nekoliko manjše količine pa kupuje od Kraškega vodovoda, čeprav uporablja še dva vodna vira na spornem obmejnem območju, Bužini in Gabrijeli.

Z Istrskim vodovodom so lani spomladi sklenili novo petletno pogodbo o dobavi vode, ki je poslej dražja. “V zadnjih dveh letih se je podražila za 52 odstotkov, predvsem zaradi hrvaškega vodnega povračila, čeprav je dražji tudi Istrski vodovod,” navaja Hočevar. Za kubični meter hrvaške vode plačajo 0,92 evra, vendar 0,38 evra znaša vodno povračilo. “Našim uporabnikom pa vodo zaračunavamo po 0,816 evra za kubični meter, tudi potem ko smo jo nedavno nekoliko podražili. Hrvaško vodo torej draže kupujemo kot jo sami zaračunavamo.”

Z Istrskim vodovodom imajo tradicionalno dobre odnose in prav tem se gre zahvaliti, da njihovi uporabniki poletja preživijo brez suhih pip, poudarja Hočevar.

 

V Izraelu delujejo štiri tovarne za razsoljevanje morske vode. V največjo, v kraju Sorek, je izraelska vlada leta 2013 vložila približno pol milijarde dolarjev. Na leto uspejo razsoliti več kot 600 milijonov kubičnih metrov vode, kar po nekaterih ocenah predstavlja več kot polovico vse pitne vode. Napovedujejo, da bodo do leta 2050 proizvedli za kar 70 odstotkov vse vode, ki jo potrebujejo za gospodinjstva, kmetijstvo in industrijo. NH

Dogradili sistem in ga modernizirali

Ne glede na to, da jim primanjkuje vode - osnovne dobrine, so zadnje desetletje veliko vlagali v modernizacijo vodovodnega sistema. “Brez tega ne bi bili sposobni hitrih odzivov in preusmerjanj vode v tako razvejanem omrežju z enega konca na drugi.”

Njihov sistem deluje avtomatsko, prek centrov upravljanja in računalnikov. Nadzorujejo kakovost vode, beležijo količine in morebitna puščanja. Ko jih zaznajo, takoj zaprejo ventil, na daljavo, in izločijo poškodovani del cevi, a se na površje lahko izlije na desetine kubičnih metrov vode in njen pritisk lahko dvigne del ceste. To si nekateri napačno razlagajo kot neustrezen odziv Rižanskega vodovoda, tam pa opozarjajo, da v vsaki poškodovani cevi ostane nekaj vode; koliko, je odvisno od premera in dolžine cevi.

Leta 2005 so odplačali 33 milijonov ameriških dolarjev vredno posojilo svetovne banke, s katerim so v devetdesetih letih dogradili vodovod, ki zdaj obsega skoraj 1000 kilometrov cevi, in zgradili vodarno v Cepkih. Odločitev so sprejeli po poletju 1987, ko so imeli obsežne redukcije vode. Leta 1935, ko so ustanovili Rižanski vodovod, pa so v Istri uporabljali vodovod iz Mussolinijevih časov. Imel je 42 kilometrov cevi, z vodo so oskrbovali 47.000 prebivalcev izolskega, koprskega in piranskega mestnega jedra ter območje med Dekani, Ankaranom in Valdoltro (zdaj na tem območju živi 87.000 Istranov). Del Mussolinijevega vodovoda je še vedno v brežini ob obalni cesti med Koprom in Izolo in v uporabi kot rezervno napajanje, če odpove cevovod pod Markovcem.

Vir: http://www.primorske.si

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.