V podjetju se zavedajo pomena ozaveščanja javnosti o pomembnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in z lesom, ki je eden najpomembnejših virov energije tako na lokalni in nacionalni, kakor tudi mednarodni ravni.

Po podatkih Statističnega urada Slovenije 23% končne energije porabimo v gospodinjstvih, še vedno pa med energenti močno prevladujejo lesna goriva (42 %). V zadnjih letih pristojne inštitucije zaradi neustreznega zgorevanja lesa v individualnih kuriščih, opažajo pogosta preseganja mejnih vrednosti trdnih delcev  PM10 na mnogih področjih po Sloveniji, predvsem v v Zasavju, Trbovljah, Zagorju in Celju, ter tudi drugih krajih. 

Trdi delci so velika nevarnost našemu zdravju, in so izključno posledica neprimernega kurjenja z lesom, zato je potrebno lastnike starih kotlov bolje seznanjati o načinih kako pravilno kuriti in kako sistematsko preprečevati povečevanje problematike.

 

borzen gozd

Les je pomemben vir energije, pomaga pa blažiti podnebne spremembe, zato lahko znatno prispeva k oblikovanju svoje prihodnje podobe. Energetska vloga lesa je ena ključnih.

 

 

Raba lesa za energetske namene se v Sloveniji povečuje

Raba lesa v zadnjem desetletju močno narašča tudi v Sloveniji, saj je njegova obdelava energetsko nepotratna in za okolje manj škodljiva. V Sloveniji se les kot energent uvršča med najpomembnejše obnovljive vire energije, s katerimi nadomeščamo fosilna goriva; poleg okroglega lesa za kurjavo, ki se večinoma porabi v gospodinjstvih, so pomembni še lesni ostanki, peleti, briketi ter druga lesna goriva, ki se porabljajo tudi v lesno-predelovalni industriji za pokrivanje lastnih potreb po toploti in električni energiji, ter v sistemih daljinskega ogrevanja.

Proizvodnja lesa za kurjavo se je v zadnjem obdobju povečevala (v 2015: 1,3 milijonov m3); zaradi zimskega žledoloma v 2014 je bilo v slovenskih gozdovih v tem letu posekanega precej več lesa kot v povprečju v posameznem letu, proizvodnja lesa za kurjavo pa je bila posledično obsežnejša. Uvoz lesa za kurjavo se je zmanjševal (v 2015: 152 tisoč m3), izvoz pa je presegal količino uvoza (v 2015: 380 tisoč m3) in je med posameznimi leti nihal.

 

 

borzen Karlo Persolja

Direktor Borzena, dr. Karlo Peršolja: »Borzen na svoji spletni strani www.trajnostnaenergija.si posebno mesto namenja prav lesni biomasi v Sloveniji. Med drugim je na strani dostopen elektronski primerjalnik ponudnikov pelet v Sloveniji, ki v realnem času omogoča iskanje aktualnih ponudb pelet z različnimi kriteriji za želeno lokacijo.«

Lesna goriva uporabljajo številna gospodinjstva

Med energenti, porabljenimi v gospodinjstvih v 2015, je delež lesnih goriv (mednje uvrščamo polena, lesne ostanke, sekance, pelete in brikete) znašal skoraj 42 %. Tedaj so ta goriva predstavljala 57 % vseh energentov, porabljenih za ogrevanje prostorov. Količina energije porabljene v gospodinjstvih je odvisna od sezonskih temperaturnih razmer, energetske učinkovitosti stanovanj ter cen goriv. Od leta 2009 do leta 2015 so gospodinjstva v Sloveniji v čedalje večjem odstotku uporabljala lesna goriva za ogrevanje prostorov (v 2015: 88 %), pripravo sanitarne vode (v 2015: 11 %) in za kuhanje (v 2015: 1 %).

 

 

      Borzen na svoji spletni strani www.trajnostnaenergija.si posebno mesto namenja prav lesni biomasi v Sloveniji, kjer najdete različne informacije o:
-    virih in potencialih lesne biomase,
-    osnovnih oblikah lesne biomase,
-    pretvorbenih faktorjih za preračun goriv med različnimi oblikami lesnih goriv,
-    kurilni vrednosti in vsebnosti vode v  lesu in
-    o standardih za biomasna goriva.
Na voljo so tudi uporabne povezave. Prav tako pa je na omenjeni spletni strani dostopen elektronski primerjalnik ponudnikov pelet v Sloveniji, ki v realnem času omogoča iskanje aktualnih ponudb pelet z različnimi kriteriji za želeno lokacijo.
     

 

Cenovna primerjava lesnih goriv in konkurence

Na Eko-skladu, ki ob zamenjavah kotlov na les nudi ugodne subvencije in ki ima pod svojim okriljem tudi svetovalno mrežo Ensvet, ugotavljajo, da se je prejšnjo ogrevalno sezono ekonomika med vsemi energenti prevesila v korist rabe drv in sekancev, ki še vedno ostajajo najcenejši način ogrevanja stanovanj.

Cene goriv se, po podatkih novogoriške izpostave mreže Ensvet, za prejšnjo ogrevalno sezono (2016), niso spremenile in vztrajajo na podobni ravni kot leta 2015.  Na primer, za zemeljski plin in kurilno olje kot najbolj konkurenčni gorivi, bi morali odšteti najmanj dvakrat toliko denarja kot za primerljivo količino drv ali lesnih sekancev. V starejših kotlih je potrebno zagotoviti čim boljše zgorevanje, les pa pred tem ustrezno pripraviti, saj oboje znatno vpliva na ekonomiko.

Izračuni pokažejo, da lahko z ogrevanjem na drva dobimo 4 – krat več energije, kot na primer z ogrevanjem na kurilno olje za enako ceno; če pa za primerjavo vzamemo drva in zemeljski plin ali drva in daljinsko ogrevanje, pridobimo iz drv triinpolkrat več energije. V teh primerjavah je najdražji vir elektrika, ki je po sedanjih cenah dobimo približno šestkrat manj, kot če bi za enako vsoto denarja kupili drva.

 

borzen peleti

Primerjalnik peletov na spletni strani www.trajnostnaenergija.si

borzen primerjalnik pelet

 

Ne smemo zanemariti nevarnosti kurjenja z lesom

Naravni les med neustreznim zgorevanjem oddaja celo vrsto škodljivih snovi, od ogljikovega monoksida, hlapnih organskih spojin do težkih kovin. Nevarnost pa se še povečuje, ker se v individualnih kuriščih pogosto zgoreva tudi odpadni - obdelan les  (odpadni gradbeni les ali celo pohištvo), ki nikakor ni primeren za kurjenje. Zdravstvene inštitucije ob dneh, ko je kurjenja več, poročajo o pogostejših sprejemih v bolnišnice, kroničnih vnetnih reakcijah, in mnogih drugih nevarnih posledicah neustreznega kurjenja z lesom, ki vodi v različne nevarne bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, možgansko kap, visok pritisk, sladkorno bolezen tipa 2 in 1, bolezni živčevja, pa tudi raka pljuč.

Strokovnjaki opozarjajo, da je star kotel na drva brez prigrajenega zalogovnika toplote, velik onesnaževalec zraka. Zato v Sloveniji redno presegamo dovoljene količine trdnih delcev PM10, kar je alarmantno. Ekstenzivna uporaba biomase z zelo nizkim energijskim izkoristkom (preprosti štedilniki spremenijo v uporabno toploto manj kot deset odstotkov energijske vrednosti drv) že danes ni ekonomsko vzdržna in ne pomaga pri doseganju okoljskih ciljev.

Povezane vsebine

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Zamenjava dobavitelja energentov ni več zahtevna reč, se pa izplača, če želite v mesecu maju za celotno leto 2021 izkoristiti nižjo ceno zemeljskega plina. Za nove kupce zemeljskega plina Energija plus zagotavlja...

Kljub temu, da so zime iz leta v leto bolj mile, ogrevalna sezona še vedno traja več kot 200 dni. Izbira ogrevanja doma je dolgoročna naložba, zato je dobro na začetku investirati več in potem prihraniti na dolgi...

Preverite akcijsko ponudbo 2021 za tandem - toplotne črpalke Bosch in prezračevalni sistemi Sabiana in si zagotovite posebne pogoje nakupa. Med sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje spoznajte sistem, ki...

Če imate težave z vlago, želite pravočasno poskrbeti za klimo poleti, ali ste v dilemi kateri ogrevalni sistem je z vidika porabe energije optimalen za vas, vam priporočamo stopiti v stik s podjetjem Tersus....

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

zdrava hisa

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.