Kdor misli, da je razviti svet s hrano preskrbljen, se moti. Sistem preskrbe je kljub navidezni raznolikosti in razkošju izjemno ranljiv, saj je sodobna proizvodnja odvisna od nafte. Rezerve hrane so zanemarljive, zaloge semen vprašljive, pojav lakote možen, razmere pa bo potrebno resno in preudarno spremeniti.
 Zelenjava danes z letalom prepotuje povprečno 4000 kilometrov |
Ranljivo in neučinkovito
Kaže, da smo vrh proizvodnje nafte že dosegli, zato je tudi prehranska varnost manjša. Britanci se trudijo spet doseči samopreskrbo, ki so jo dolga leta zanemarjali. Trenutno jih od 100 kupljenih sadežev samo 5 zraste na otoku. Za vsako prehransko kalorijo, ki se skriva v Južnoafriški zelenjavi, so med prevozom porabili 66 kalorij. Velikanska poraba goriv povezana s hrano povečuje tudi CO2 emisije, ki poganjajo okoljske spremembe, ki lahko spet povzročijo motnje preskrbe, poslabšanje zdravja ljudi in rast socialnih problemov.
Nesonaravno
Tudi sonaravno pridelana hrana, ki polni police trgovin je običajno uvožena. Izdelki v nakupovalni košarici s 26 uvoženimi bio proizvodi so skupaj povprečno prepotovali 241.000 kilometrov. K temu je potrebno dodati še padec kvalitete živila in možnost hitrega širjenja človeških in živalskih bolezni, kljub pogostim kontrolam.
Da bi razumeli, moramo najprej dojeti, kako smo postali odvisni od nafte. Črpamo jo iz vedno globljih vrtin, destiliramo v goriva za vozila in letala, poganja še ogromen svetovni vojaški stroj. Del preskrbe s hrano je odvisen še od zemeljskega plina, ki postaja ključni energent v prehranski verigi in vir surovin za gnojila. Za izdelavo tone gnojila potrebujemo 1.132 m3 zemeljskega plina. Gnojila na osnovi dušika neposredno povzročajo pregrevanje planeta, saj izdelava in prevoz kilograma umetnega gnojila povzroči 3,7 kg izpustov CO2. V sonaravno kmetovanje je potrebno vložiti do 50% manj energije kot v intenzivno pridelavo.
Hrana preveč potuje
Pot od njive do potrošnika je danes daljša kot kadarkoli v zgodovini človeštva. Povprečno v ZDA zelenjava potuje 2500 do 4000 km, odprt svetovni trg in umetno nizka cena nafte te kilometre še povečujeta, prevozi pa trajajo vse leto, ne glede na letni čas. Hlajeni jumbo jeti porabijo 60 krat več energije kot prevoz po morju, dodatno energijo pa potrebujemo tudi za hlajenje med skladiščenjem. Pakiranje pa je posebna zgodba in je velik ter prikrit porabnik energije. Za konzerviranje sladke koruze na primer porabimo več energije kot za vzgojo, predelavo in transport skupaj.
Tak način pridelave in prevozov hrane je negospodaren in nelogičen. Zaloge nafte, ki jih danes črpamo smo odkrili v šestdesetih letih, veliko novih odkritij pa ni možno pričakovati. Svetovna poraba letno še vedno narašča, manjkajoči sodčki nafte pa se bodo hitro nakopičili v veliko pomanjkanje. Prehod na druge vire se sicer dogaja, vendar veliko prepočasi, transportne potrebe pa so se v zadnjih dvajsetih letih podvojile. Zato nas lahko energetsko prehranski šok še vedno preseneti, kljub temu da ga napovedujemo že 25 let. Če svojega domačega kmetijstva ne bomo v kratkem popolnoma uničili je na področju prehrane naša prihodnost bleščeče svetla.
