Osnova za ta članek je raziskava treh strokovnjakov Sheffieldske univerze. Že dolgo vemo, da ima urbano zelenje velik vpliv na mestno klimo. Zato so dve leti raziskovali, kakšen vpliv ima na razmere v stavbi zid, ki je obraščen z bršljanom, ki je zimzelena rastlina.

Kako so merili

Meritve so izvajali na pomanjšanih fizikalnih modelih. Zgradili so več opečnatih kock, jih opremili s tipali ter vanje postavili zalogovnik z vodo in grelnikom, ki je temperaturo vzdrževal na 16°C. Pri tem so opazovali porabo elektrike, ter tako izmerili energetske izgube in dobitke. Nekaj kock je bilo obraščeno z bršljanom, nekaj pa golih. Merili so še temperaturo zraka v kockah, temperaturo površine zidu in zraka ob zidu ter snemali vse meteorološke podatke. Vsaka kocka je imela 20 tipal, ki so jih kalibrirali na tri tedne, meritve pa so trajale dve zimi in dve poletji.

Zimske meritve v snegu, dežju in vetru

Snežilo je štiri tedne, neobraščeni kubusi pa so izjemno hitro izgubljali energijo. Prvo zimo bršljan še ni popolnoma prekril površine, vendar je bila v njih poraba energije kar za 26% nižja. Ko je sneg skopnel, so nadaljevali meritve v hladnem vendar vetrovnem in deževnem vremenu. Meritve so bile še bolj presenetljive kot zimske, saj so obraščeni kubusi izgubili za 42% manj energije kot goli. Ko je postajal bršljan gostejši so se razlike med golimi in obraščenimi kubusi še povečale. Zid pod listjem je ostal suh, njegova temperatura pa povprečno za 3°C višja od golega zidu, kar je skoraj neverjetno.

Hladno in vetrovno vreme

Ko so se temperature dvignile malo nad ničlo, je nastopilo vremensko obdobje brez sonca in dežja ter z nočno zmrzaljo. Izmerjena razlika izgube energije je znašala kar 43% v korist obraščenega zidu, ki je bil povprečno za 2,1°C toplejši kot gol, med nočno zmrzaljo pa celo za 3°C toplejši. To so izmerili kljub razmeroma močnemu vetru, 8,5 m/s, ki je občutno premikal liste na površini in vogalih kubusov.

Hladno, vetrovno in sončno

V prvi pomladi bršljan še ni popolnoma pokril površine, v sončnih dneh pa so se razlike med golim in obraščenim zidom zmanjšale. Ko pa je v drugi pomladi bršljan popolnoma prekril zid, se je razlika v izgubi energije povzpela na kar 50% v korist bršljana. Spremenljive vremenske razmere so dale tudi različne meritve, saj je sonce kratkotrajno bolj ogrelo goli zid kot zaraščenega. Po sončnem zahodu pa so obraščeni kubusi bili spet v prednosti, saj so počasneje izgubljali energijo.  

Končne ugotovitve

Razlike v toplotnih izgubah med golim in obraščenim zidom so bile najvišje v ekstremnih vremenskih pogojih, temperaturah pod ničlo, v vetru in dežju. Obraščeni kubusi so porabili od 40 do 50% manj energije kot goli. Velika razlika je tudi med delno in kompletno poraščenim zidom, saj ima slednji zelo dobre termoizolacijske lastnosti. Poraščen zid uspešno preprečuje izgubo toplote, zato je uporaba zelenih fasad, kljub toplotni izolaciji, energetsko priporočljiva. Na splošno je bila površina zidu pod listjem vedno bolj topla kot goli zid, ne glede na vreme. V vetru listi povzročajo aerodinamični upor, s tem omejujejo hlajenje, saj ob zidu zadržujejo žepe toplejšega zraka. Ozelenjeni zidovi prinašajo najvišjo korist bolj izpostavljenim stavbam, kar so že leta pred tem potrdili s poskusi v vetrovnem kanalu. Vse meritve so bile izvedene v tipično »angleških« vremenskih pogojih, kljub temu pa lahko ugotovitve uspešno uporabimo tudi pri nas.

Povezane vsebine

Preverili delovanje toplotne črpalke v starejši hiši	HITRO DO UGODNE PONUDBE: vas zanimajo toplotne črpalke, sončna elektrarna, prezračevanje, klimatska naprava, kamin, …	Prenovimo stara tla