Prezračevanje je v času zatesnjevanja stavb in varčevanja energije postalo vprašanje številka ena. Vgradnja je postala nujna, saj le na ta način lahko energetsko učinkovito preprečimo občutno poslabšanje bivalnih razmer. Med posledicami slabega prezračevanja pa žal ni niti ene pozitivne, vse bodo slabo vplivale na stanovalce in stavbo.
Debela izolacija nadomesti prezračevanje
Ta trditev je v celoti napačna. Dobra toplotna izolacija je sicer temelj varčnega bivanja, vendar s povečevanjem debeline preko določene meje ne pridobimo več ničesar, niti prihrankov, niti bivalnega ugodja. Vsak centimeter nepotrebne izolacije povečuje stroške, ki jih ne bomo mogli povrniti s prihranki energije. Okna odprta na ventiliranje in netesen obod stavbe postaneta glavna povzročitelja toplotnih izgub, ki jih ne moremo kompenzirati niti z dva metra debelo izolacijo.
S solarnim ogrevanjem vode pridobimo več energije kot s kontroliranim prezračevanjem
Spada med napačne trditve, ki jih pogosto slišimo od graditeljev in včasih celo od strokovnjakov. Sončno ogrevanje sanitarne vode omogoča velik prihranek, ki pa ne dosega koristi prezračevanja. Kolektorji s površino 5,5 m2, lahko za štiričlansko gospodinjstvo letno prestrežejo do 2000 kWh toplote, kar je povprečna izkustvena vrednost. S prezračevanjem z 80% vračanjem toplote pa lahko prihranimo okrog 2500 kWh toplote na leto. Izračun temelji na predpostavki, da imamo 150 m2 veliko bivališče, na uro zamenjamo 0,4 celotne prostornine zraka, za ogrevanje kvadratnega metra pa porabimo 17,2 kWh na leto. Če imamo na primer 15 m2 oken obrnjenih na jug, bomo skoznje pridobili še 10 kWh/m2 na leto, ki jih običajno zapravimo z uhajanjem skozi okna, ki smo jih pozabili zapreti. Zato je korist nadzorovanega prezračevanja lahko še večja.
Kolektorji za ogrevanje vode so cenejši kot sistem za prezračevanje
To zagotovo ne drži. Naslednja primerjava bo približna, vendar razmerje med vsotama ostane podobno. Če bomo vgradili 5,5 m2 ploščatih kolektorjev, vzpostavili povezave, dodali še 500 litrski zalogovnik in avtomatiko, bomo za to plačali okrog 4000 €. Vgradnja centralnega prezračevalnega sistema z vračanjem toplote bo v primerljivo veliki stavbi s kanali in vgradnjo vred stala okrog 3.800 €.
Za prezračevanje porabimo več energije kot je prihranimo
To trditev velikokrat slišimo, vendar ne drži. Tudi če pri tem mislimo na celotno energetsko bilanco in upoštevamo, da za proizvodnjo in prenos elektrike porabimo trikrat toliko primarne energije, kot je na koncu priteče iz vtičnice. Ta zastarela trditev temelji na časih, ko so v prezračevalne naprave še vgrajevali motorje na izmenični tok in ventilatorje s slabim izkoristkom. Dušilci zvoka preglasnih ventilatorjev in dolgi kanalski razvodi so porabo energije še povečevali. Današnji E-motorji na enosmerno napetost imajo visok izkoristek, ki ga povečujejo sodobni ventilatorji, poraba pa znaša samo 0,1 Wh/m3 prečrpanega zraka, zato spadajo takšni sistemi med najučinkovitejše naprave za prestrezanje toplote, ki jih je človeštvo kadarkoli izdelalo. Število s katerim predstavljamo učinkovitost, in je razmerje med vloženo in prestreženo energijo, znaša za prezračevalne naprave od 25 do 40. Za primerjavo, za toplotno črpalko zemlja/ voda znaša to število največ 4!
Stenska prezračevalna naprava brez prezračevalnih kanalov
Prezračevanje z vračanjem toplote je primerno samo za novogradnje
Spet ni res. Izbira in možnosti raznovrstnih sodobnih prezračevalnih sistemov danes omogočajo vgradnjo kamorkoli in to po sprejemljivih cenah. Cena vgradnje ne more in ne sme biti izgovor, da bi v starih ali novih stavbah bili prikrajšani za vse prednosti, ki jih nudi avtomatizirano prezračevanje. Sodobne naprave lahko naknadno nevidno vgradimo v zunanje stene, če so ločene jih vodimo z enim centralnim regulatorjem. Kabli za povezavo imajo premer samo 1,5 mm in jih lahko skrijemo pod tapeto, toplotno izolacijo ali v omet. Izvrtino večjega premera v zunanjo steno lahko zaradi sodobnih strojev in orodij izvedemo hitro in s sprejemljivimi stroški, med 50 in 120 € za izvrtino.
Za prezračevalne naprave ni subvencij
To pa sploh ni res. Za napravo sistema prezračevanja z vračanjem toplote in vlage za stanovanjske objekte lahko pri Eko skladu pridobimo subvencijo.Postopek za pridobitev subvencije je enostaven, zadošča izpolnitev formularja, dodamo še predračun izvajalca in fotografijo stanja ter potrdilo o plačilu avansa, če je ta že plačan. Po pošiljanju dokumentacije lahko takoj pričnemo z deli, ne glede na to, ali je prijava že v obravnavi, saj bomo postopek dokončali z izpolnitvijo formularja o zaključku vgradnje.
Centralna prezračevalna naprava
Prezračevalne naprave ropotajo in povzročajo stalen hrup
To ne drži, se pa lahko primeri, če sta načrtovanje in vgradnja nestrokovna. Centralne prezračevalne napeljave so tako izvedene, da dušijo zvoke pretakajočega zraka in preprečujejo tako imenovan »telefonski efekt«, s katerim označujemo prenos zvokov med eno in drugo sobo. Zato je med vgradnjo najpomembnejše, da preprečimo prenos zvoka med instalacijo in stavbo. Če imamo v vsakem prostoru ločen prezračevalec teh problemov ne bo, zaščititi nas mora samo pred vdorom zvokov iz okolja, kar sodobne naprave s keramičnim izmenjevalcem omogočajo. S tehničnega vidika, jakost zvoka zaradi prezračevanja v bivalnih prostorih naj nebi bila višja od 25 dB , v spalnicah pa 20 dB. Med običajnim bivanjem v teh prostorih tako šibkih zvokov sploh ne zaznavamo. Zato velja, da so najboljše naprave tiste, ki jih sploh ne opazimo. Zelo učinkoviti so skupni sistemi v večstanovanjskih zgradbah, ki so zaradi načina vgradnje tudi s požarnega stališča neoporečni.
Primer prezračevanja z vračanjem toplote
Višja moč prezračevanja zagotavlja višjo kvaliteto zraka
Tudi to niti približno ne drži. Z raziskavami in meritvami so ugotovili, da v »normalno naseljenih« prostorih za dobro prezračenost zadostujejo 0,3 menjave zraka na uro. Na osnovi izkušenj ugotavljajo, da povprečna netesnost stavb povzroči 0,2 menjave zraka na uro. Zato ni smiselno, da bi prezračevanje enodružinske hiše projektirali na 0,5 zamenjave na uro ali več. Priporočajo še, da vsaj 40% zraka za prezračevanje vodimo skozi prezračevalno napravo. Potrebno je vedeti, da previsoko število menjav med drugimi neugodnostmi povzroči tudi neprijetno suh zrak ter nepotrebno izgubo energije, pri tem pa sobne klimatske razmere ne bodo nič boljše. Zato ima prezračevanje posameznih prostorov prednost, saj bo doveden zrak manj osušen kot v večini centralnih naprav.
Prezračevalni sistemi se hitro umažejo in so zato nehigienični
Trditev je napačna. V resnici velja, da moramo prezračevalne naprave redno nadzorovati in vzdrževati. Vstopni filter zagotavlja učinkovito zaščito, pri čemer pa je redna letna menjava lahko kar občuten strošek. Pri tem imajo prezračevalci posameznih prostorov spet prednost, saj so izmenjevalci lahko dostopni in nekatere lahko celo peremo v pralnem stroju. Ne glede na prezračevalno napravo pa bo vsak, ki ima rad dober zrak v prostoru, za njeno vzdrževanje z veseljem posvetil dobro urico na leto.
Odločitev za prezračevalno napravo mora biti sprejeta že med projektiranjem
V glavnem to velja za centralne naprave, čeprav je v današnjem času tudi naknadno možno izvesti popolnoma vse. Kdor se ne more prav odločiti, lahko med gradnjo v zunanjih stenah pušča vsaj odprtine za prezračevanje posameznih prostorov. Dokler naprav ne vgradi pa odprtine zapolni s toplotno izolacijo in prekrije z ometom. Stroški takšne priprave med gradnjo nikoli ne presežejo 500 €, odprejo pa možnost, da uporabnik v najkrajšem času in z najmanj truda naknadno in postopno opremi prostore ter zagotovi primerno prezračevanje.
