Zreli ljudje prevzemamo odgovornost za svoje ravnanje. Le okoljsko realističen človek je sposoben preusmeriti fokus v lasten vpliv na okolje in ne na vpliv človeštva kot takega.
 |
Okolje smo mi sami
Zreli ljudje prevzemamo odgovornost za svoje ravnanje; za onesnaženost in nevarnosti sodobnega časa niso krivi industrija, avtomobili, kemikalije ali fitofarmacevtska sredstva, ampak človek, ki jih upravlja in ima možnost izbire in ne obratno. Potrebno je zbuditi sodobnega eko realističnega človeka v nas.
Poglejmo dejstva in številke, ki vas utegnejo zelo presenetiti
20 % svetovnega prebivalstva danes porabi 75 % vseh naravnih virov. V mestu s 100.000 prebivalci vsak mesec steče v odtok okoli 3 tone čistil, 14 ton tekočih čistilnih sredstev in 3 tone motornega olja.
1 liter rabljenega motornega olja, ki ga zlijemo na tla, lahko ponikne v podzemno vodo in onesnaži milijon litrov zalog pitne vode. V Sloveniji imamo danes povprečno 1,1 avtomobila na gospodinjstvo. Avtobusi porabijo petkrat manj energije na potnika, manj onesnažujejo ozračje s toplogrednimi plini in manj obremenjujejo s hrupom.
Za izdelavo navadne baterije je potrebno 50-krat več energije, kot je potem le-ta proizvede. Od predmetov ali strojev, ki jih uporablja večina ljudi, je največji onesnaževalec avto. V Sloveniji imamo danes povprečno 1,1 avtomobila na gospodinjstvo.
Drevo, iz katerega naredijo 700 papirnatih vrečk, kolikor jih v večji trgovini porabijo v manj kot eni uri, raste petnajst let. S škropljenjem vinogradov in sadovnjakov zastrupimo tudi muhe, čebele, ose, sršene itd. Zažiganje stiropora sprosti 57 različnih kemičnih spojin, od katerih jih je večina strupenih.
Zaradi onesnaženosti sladkih voda kar 20 % rib grozi izumrtje. Mesni izdelki vsebujejo v glavnem veliko nasičenih maščob, kar je povezano z obolenji srca. Dodano jim je tudi veliko soli in nekaterih dodatkov. Sadje in zelenjava v pločevinkah sta pogosto umetno obarvana s katerim izmed petnajstih umetnih barvil. Vrsta raziskav je dokazala, da so nekatere bolezni preprosto posledica nepravilne prehrane oziroma uživanja manjvrednih živil.
Največja domača porabnika elektrike sta hladilnik in zamrzovalnik. Pri pranju porabimo do 90 % energije za ogrevanje vode. Ko odpremo pečico, da bi preverili, ali je hrana pečena, se temperatura zniža za 10 °C. Če je 2-kilovatna električna peč vključena tri ure na dan, porabi na leto toliko energije, kot je dá pol tone nafte.
Vsak dan nam lahko skozi razpoko odkaplja 65 kozarcev vode, v enem letu 52 kopalnih kadi. Zaradi zalivanja trat v poletnih mesecih se poraba vode dvigne za kakih 30 %. Vsak dan izbrizgamo, izlijemo in iztočimo za splakovanje okoli 150 do 500 litrov vode.
Mila, ki vsebujejo umetne barve in različne dodatke za prijeten vonj (velja tudi za tekoča mila za prhanje), škodljivo vplivajo na zaščitno plast kože. Današnji šamponi odstranijo umazanijo, z njo pa tudi približno štiri petine naravne maščobe las. Zobne paste vsebujejo na primer titanov dioksid, tekoči parafin in enake detergente, kot so v številnih pralnih praških.
Stanovanja so postala prava skladišča ostankov zdravil, pomirjeval, tablet proti bolečinam, in prenekaterim od njih je že zdavnaj potekel rok. V nekaj stoletjih je izginila polovica vseh gozdov. Kemična zdravila lahko povzročijo telesno in duševno odvisnost. Telo se lahko hitro navadi na zdravilo in potrebuje ga vedno več, da sploh učinkuje.
Gozdne živali se dostikrat ranijo na odvrženih pločevinkah, umrejo od lakote, ko se jim glava zatakne vanje, ali zato, ker pogoltnejo cigaretne ogorke. Erozija tal vsako leto odnese 25 milijonov ton rodovitne vrhnje plasti zemlje, v desetih letih približno 7 % vse zemlje na planetu.
Vir: Zbirka namigov za neškodljivo življenje – Vzemite manj. Imejte več,
