Nove tehnologije in rešitve na področju energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije se pojavljajo skorajda dnevno. Prijavljajo se novi patenti in vsi stremimo k rešitvam, ki za malo vložene energije dajejo čim večji izplen. Vzporedno s to »tehnološko« smerjo pa se pojavlja alternativna smer razvoja, ki dejansko temelji na načelu »manj je več« in se obrača nazaj k naravi, trajnostnemu bivanju, potrebam ljudi, znanju, tehnologija pa je šele na drugem mestu.

eko vasi 1

Raznolikost in izvirnost stavb v ekovasi Findhorn (foto: Findhorn Foundation)

Spremembe spreminjajo

Spremembe so del našega vsakdanjika in nekaj običajnega, vendar današnje gospodarske, klimatske in družbene spremembe vse bolj vplivajo na slehernega človeka, njegovo zdravje in počutje, po drugi strani pa močno obremenjujejo okolje v katerem živimo. To na nek način zahteva in spodbuja drugačen način razmišljanja mnogih posameznikov in družbe ter iskanje novih načinov življenja, bolj trajnostnih, bolj zdravih in manj škodljivih za naravo, družbo in posameznika. Stalne spremembe torej spreminjajo družbo in pojavlja se vzporedna »netehnološka« smer razvoja, ki ji lahko rečemo »trajnostna smer razvoja«. Trajnostna smer poudarja sožitje z naravo, skromnost, načelo »manj je več«, samozadostnost, samooskrbo in nenazadnje tudi koriščenje alternativnih virov energije, kot na primer sončne energije. Trajnostna smer razvoja gre torej z roko v roki z novo tehnologijo, vendar pa tehnologija ni vodilo. Ena od bolj vidnih oblik trajnostnega razvoja v zadnjem času so ekovasi v kombinaciji s permakulturo, kot načinom kmetovanja in odnosa do narave.

 

Alternativa – ekovas

Alternativa, ki jo izbira vse več prebivalcev, je torej ekovas. Glavno načelo ekovasi je trajnostno bivanje, sonaravni trajnostni razvoj in dolgoročno sobivanje ljudi in narave v manjših skupnostih. Ekovasi so večinoma samozadostne, prebivalci se oskrbujejo s hrano in energijo iz lokalnih virov, ostajajo zvesti načelu »manj je več«, prebivalci so skromni in skrbni pri uporabi naravnih virov, dobičkonosnost ni njihovo vodilo. Izrednega pomena je izmenjava znanja, učenje in poudarek na lokalni skupnosti v kateri je moč takšne vasi. Prevladujoč način ali model kmetovanja je t.i. permakultura, ki s svojimi načeli zagotavlja trajnostno kmetovanje in samozadostnost. Pomembno načelo življenja v ekovaseh je tudi zmanjšanje porabe energije, umetnih gnojil, škropiv in drugih umetnih snovi, ki niso nujno potrebne za življenje. V ekovaseh se torej rojeva nova kakovost življenja, ki ne temelji na najsodobnejši tehnologiji. Prilagajanje na takšno življenje pa je običajno zahteven miselni preskok, saj se je treba odpovedati marsikaterim razvadam sodobnega življenja in najti izzive v sonaravnem bivanju in lokalni skupnosti. Ekovasi zato rastejo počasi, njihovo oblikovanje je zahtevno, poleg tega pa še niso zadostno prepoznane v zakonodaji.

Definicij ekovasi je več. Po definiciji svetovne mreže »Global Ecovillage Network – GEN« je ekovas mestna ali podeželska skupnost, ki stremi k socialnemu okolju in načinu življenja z majhnim vplivom na naravo. Da bi to dosegli se uporabljajo različni vidiki ekološkega načrtovanja, permakulture, ekoloških zgradb, proizvodnje hrane, alternativnih virov energije, krepitve skupnosti in še veliko več. Obstaja torej alternativa, ki jo lahko izberemo in pričnemo z oblikovanjem ekovasi, oziroma se pridružimo kateri od obstoječih iniciativ. Pri tem ne gre le za modno muho, ampak po nekaterih ocenah za nov temelj trajnostnega bivanja na zemlji.

eko_vasi_2

Uporaba naravnih materialov pri gradnji (foto: Findhorn Foundation)

eko_vasi_3

Čistilna naprava v ekovasi Findhorn (foto: Findhorn Foundation, www.findhorn.org)

Primer ekovasi Findhorn na Škotskem

Ekovas Findhorn se nahaja na Škotskem in je ena najstarejših in bolj znanih ekovasi. V njej je preko 60 ekoloških zgradb, ki v enem združujejo naravne gradbene materiale in na drugi strani sodobno tehnologijo (npr. trojna zasteklitev, solarni kolektorji). Zgradbe so energetsko učinkovite. Pri gradnji preizkušajo raznovrstne materiale od odpadnih gum, slame do odsluženih sodov. Poslužujejo se lokalnih gradbenih materialov, kot na primer les iz bližnjega gozda in skale. Uporabljajo varčne žarnice, varčujejo z vodo, zbirajo deževnico, naravno prezračujejo, uporabljajo pasivno sončno gretje skozi stekla in podobno. Elektriko pridobivajo iz lastnih vetrnih elektrarn in jo po lastnem električnem omrežju distribuirajo po vasi. Odvečno elektriko prodajajo v javno omrežje, ob slabem vetru pa elektriko kupujejo. Za obdelavo odpadne vode uporabljajo posebne rastlinske in biološke čistilne naprave brez dodajanja umetnih kemičnih snovi. Prečiščena voda se bodisi ponovno uporabi ali pa neoporečna odteka v morje. Večino hrane prebivalci vasi pridelujejo lokalno in brez dodajanja umetnih snovi, škropiv in pesticidov. Lahko se pohvalijo s t.i. organsko hrano. Ekovas, kot celota, je izredno uspešen projekt, ki na enem mestu združuje številne praktične rešitve in veliko znanja.

 

pasica aplikacija

 

Možne nadaljnje poti razvoja

Trajnostno in sonaravno smer razvoja ter ekovasi nekateri razumejo kot rešitev iz gospodarske krize in edino sprejemljivo alternativo za naš planet. Spet drugi vidijo to smer razvoja kot grožnjo obstoječim sistemom, ki so naravnani k povečevanju dobičkov podjetij, poslovnim rezultatom in postavljajo trajnostni razvoj in skrb za naravo ter vire na drugo mesto. V številnih državah že »živijo« mnoge ekovasi (Rusija, Indija, Afrika, Shri Lanka), veliko je tudi novih iniciativ, na koncu pa bo morala svoje povedati tudi politika in z ustrezno zakonodajo prepoznati in omogočiti nadaljnji razvoj. Trenutna zakonodaja po državah, tudi v Sloveniji, še ni prilagojena in ne spodbuja gradnje in življenja v ekovaseh (npr. zakonodaja, ki obravnava medsosesko pomoč, »gradbena« in »zemljiška« zakonodaja).

Obstajajo pa združenja, društva, mreže po številnih državah (npr. Svetovna mreža ekovasi - Global Ecovillage Network – GEN; v Sloveniji: Slovenska mreža ekovasi), ki spodbujajo gradnjo ekovasi, izvajajo projekte in dosegajo dobre rezultate. Število ekovasi po svetu se šteje že v več deset tisočih, tudi v Sloveniji imamo iniciative in projekte in predvidoma bomo v kratkem dobili prve ekovasi. Projekti obstajajo, združenja in društva, ki spodbujajo tovrstni način življenja, ravno tako obstajajo, odločitev je torej v naših rokah, možnosti so odprte.

 

Povezane vsebine

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kljub temu, da so zime iz leta v leto bolj mile, ogrevalna sezona še vedno traja več kot 200 dni. Izbira ogrevanja doma je dolgoročna naložba, zato je dobro na začetku investirati več in potem prihraniti na dolgi...

Preverite akcijsko ponudbo 2021 za tandem - toplotne črpalke Bosch in prezračevalni sistemi Sabiana in si zagotovite posebne pogoje nakupa. Med sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje spoznajte sistem, ki...

Če imate težave z vlago, želite pravočasno poskrbeti za klimo poleti, ali ste v dilemi kateri ogrevalni sistem je z vidika porabe energije optimalen za vas, vam priporočamo stopiti v stik s podjetjem Tersus....

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

zdrava hisa

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.