Elektrika iz solarnega stolpa

Avtor: mag. Roman Tomažič

Pridobivanje toplote in elektrike s pomočjo koncentracije sončne energije je znano in v praksi komercialno zastopano zadnjih nekaj let..

Pridobivanje toplote in elektrike s pomočjo koncentracije sončne energije je znano in v praksi komercialno zastopano zadnjih nekaj let. Poznamo več različic tovrstnih sistemov s katerimi pridobivamo bodisi toploto, elektriko ali oboje hkrati.

solarni_stolp_2

Polje s heliostati in pred njimi sončni stolp, Španija (vir: afloresm)

Sončni stolp

Eden takšnih sistemov je t.i. sončni stolp. Sončni stolp deluje na principu koncentracije sončne energije v točko. Polje posebno oblikovanih ogledal na tleh (na sliki), imenovana tudi heliostati, dvosmerno sledijo soncu čez dan in odbijajo sončno energijo v točko na vrhu stolpa. V stolpu je sprejemnik energije v katerem se na visoko temperaturo segreva medij, od 500°C – 600°C. Ogrevan medij je običajno mešanica soli, ki se pri visokih temperaturah topi. Segret medij potuje iz stolpa v posebne hranilnike energije oz. toplote, od tod v proizvajalce pare in od tu naprej para potuje v parne turbine, generatorje, kjer se proizvaja elektrika. Odpadna toplota se lahko uporabi bodisi za ogrevanje drugih sistemov ali se vrača v vmesne hranilnike toplote in od tod ponovno v stolp, kjer se medij ponovno segreje.

Prednosti sončnih stolpov

Prednost tovrstnih sistemov s sončnim stolpom in segrevanjem medija na visoke temperature je možnost shranjevanja energije. Vroč medij se hrani v posebnih hranilnikih. Shranjeno toploto je možno uporabiti čez noč ali v oblačnem vremenu za ustvarjanje pare in poganjanje turbin. S tem dosežemo bolj zvezno in stabilno delovanje. Po navedbah strokovnjakov je cena proizvedene elektrike nižja, kot pri drugih solarno termalnih ali fotovoltaičnih sistemih, ravno tako naj bi bila izvedba tovrstnih sistemov cenejša na kW moči elektrarne v primerjavi s sorodnimi termosolarnimi ali fotovoltaičnimi sistemi.

solarni_stolp_1

Solarni stolp višine približno 120 metrov zbira sončno energijo v kolektorju na vrhu stolpa (vir: afloresm)

Primeri

Primere termosolarnih elektrarn s sončnim stolpom najdemo predvsem v Združenih Državah Amerike, Španiji, tudi Nemčiji. V Španiji od leta 2009 deluje termosolarna elektrarna s koncentracijo energije v sončnem stolpu. Gre za prvo tovrstno komercialno elektrarno s sončnim stolpom, moči 11MW. Elektrarna je postavljena blizu kraja Seville in je del večjega projekta v okviru katerega bodo z različnimi solarnimi tehnologijami zagotovili 300MW instalirane moči. Delujočo elektrarno, s komercialnim imenom PS10, sestavlja 624 heliostatov, vsak s 120 m2 površine. Ogledala usmerjajo sončno energijo v 115 metrov visok stolp, kjer se segreva medij, v tem primeru voda. Sončna energija s segrevanjem medija ustvarja paro, ki poganja turbine za proizvodnjo električne energije. Toplota se hrani v obliki pare, kar omogoča proizvodnjo elektrike še približno eno uro po sončnem zahodu. Gre za relativno kratek čas, ker se za medij uporablja voda in ne stopljena sol. Medij dosega temperature od 250°C – 255°C, v primeru soli pa bi bila ta temperatura okrog 600°C. Elektrarna proizvede letno 24.3GWh čiste energije.

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE