V Kranju je 20. oktobra potekala deveta redna seja skupščine GIZ distribucije električne energije.

 

Predsedniki uprav petih elektrodistribucijskih družb so obravnavali pomen ustrezno dimenzioniranega in razvitega elektroenergetskega omrežja, ki je prepogosto spregledan, a ključen element za uresničitev vladne Strategije na področju alternativnih goriv v prometu, ki predvideva, da bo leta 2030 pri nas 200.000 električnih avtomobilov.

Velik uspeh elektrodistribucijskih podjetij je tudi, da so pravkar iz naslova kohezije prejela 12,5 mio EUR za sofinanciranje nakupa in vgradnje opreme naprednega merilnega sistema ter programske in strojne opreme v merilnem centru. Na seji so bili predstavljeni tudi potrebni ukrepi pri uvajanju naprednih merilnih sistemov, da bodo ti lahko sledili novi Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov.

 

e mobilnost omrezje

 

Vlada je v Strategiji na področju alternativnih goriv v prometu zapisala, da v kolikor želimo do leta 2030 doseči cilje na področju alternativnih goriv, moramo poleg ukrepov za izboljšanje javnega potniškega prometa zagotoviti, da bo med osebnimi vozili vsaj 17 % električnih vozil oz. priključnih hibridov (200.000 vozil), oziroma 12 % električnih lahkih tovornih vozil (11.000 vozil). Natančni izračuni posledic mrežne integracije 200.000 električnih vozil na elektrodistribucijsko omrežje so še v pripravi. Po prvih ocenah bi to lahko povečalo distribucijski odjem električne energije do približno 4 %, distribucijsko konično moč pa do 44 %. Zlasti slednje bi za elektrodistribucijski sistem predstavljalo zelo resen izziv. Ob naraščanju števila toplotnih črpalk in klimatskih naprav, katerim smo že priča, in električnih vozil, čemur bomo priča v kratkem, se je potrebno zavedati pomena elektrodistribucijskega omrežja, na katerega so in bodo priključeni ti odjemniki. S tega vidika je ključnega pomena čvrstost in propustnost omrežja ter razpoložljiva moč in energija.

Elektrodistribucijska podjetja so iz naslova kohezije prejela finančna sredstva v višini 12,5 mio EUR, ki so namenjena sofinanciranju nakupa in vgradnje opreme naprednega merilnega sistema ter programske in strojne opreme v merilnem centru. Napredni merilni sistemi predstavljajo skupek sistemskih števcev električne energije, pripadajoče informacijsko-komunikacijske infrastrukture in varovanje le-teh, elektronsko izmenjavo podatkov in konceptualne spremembe upravljanja oz. obvladovanja del na merilnih mestih. Napredni merilni sistemi omogočajo merjenje električne energije, daljinsko odčitavanje podatkov in upravljanje podatkov o rabi električne energije za namene obračuna, spremljanja kakovosti oskrbe ter obratovanja in načrtovanja distribucijskih omrežij.

Zaradi prihajajoče nove evropske Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, ki bo začela veljati 25. maja 2018, se je seje udeležila tudi informacijska pooblaščenka ga. Mojca Prelesnik, ki je predstavila aktivnosti za implementacijo nove Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Navzoče je seznanila z aktivnostmi, ki jih je potrebno izvesti za uspešno implementacijo Uredbe v prakso. Poseben poudarek je bil namenjen naprednim merilnim sistemom.

Obravnavali so še Zakon o kritični infrastrukturi in vključenost elektrodistribucijskih podjetij v njem.

Vir: GIZ distribucije električne energije

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.