Toplotnoizolativna fasada hiše je najpomembnejši ukrep pri energetski obnovi hiše. Starejše hiše običajno porabijo od pet do desetkrat več energije na leto, kot je dovoljeno za novogradnje, zato obnova fasade spada k osnovnim ukrepom za povečanje energetske učinkovitosti.
Praksa kaže, da lastniki za izolacijo temeljev in cokla najpogosteje uporabljajo izolacijo, ki se ne navlaži (ekstrudirani polistiren ali XPS), na stene se najpogosteje polaga stiropor EPS, vse pogosteje tudi grafitni stiropor, za izolacije ostrešij pa uporabljajo predvsem negorljive izolacije, kot je mineralna volna.
Najpogosteje uporabljen toplotnoizolacijski material za fasade je stiropor (ekspandirani polistiren oziroma EPS), ki pa ima poleg množice odličnih lastnosti tudi nekaj pomanjkljivosti. Marsikdo pa se odloči tudi za kameno volno.
Pri obnovi hiše je ena prvih prioritet fasada. Pogosto se pojavi vprašanje, katera izolacija je ustreznejša. Poglejmo najpomembnejše značilnosti posameznih izolacijskih materialov.
Grafitni stiropor, izboljšan ekspandiran polistiren – EPS
Namesto običajnega belega EPS se vedno pogosteje uporablja črn stiropor ali grafitni stiropor – surovini za proizvodnjo ekspandiranega polistirena so dodani delci grafita, ki zmanjšujejo toplotno sevanje tako znotraj posameznih kot tudi sosednjih celic stiropora. Plošče so črne oziroma temno sive in imajo do 20 odstotkov boljšo toplotno izolativnost. Uporabljajo se enako kot beli stiropor, s poudarkom na tistih konstrukcijskih sklopih, kjer nas omejuje debelina toplotnoizolativne plasti (terase, balkoni, ravne strehe, fasade, tlaki, tla na terenu in podobno).
Fasada iz XPS - stiropor
Fasadni sistem iz XPS zagotavlja uravnoteženo paroprepustnost, trajno energijsko učinkovitost fasadnega ovoja (izolativnost se z leti ter pod vplivom vlage ne spreminja), trajno trdnost sistema, ki je odporen proti udarcem in toči (tlačna trdnost fasadne izolacije iz XPS je najmanj 4-krat večja od EPS in do 8-krat večja od volnene fasadne izolacije). XPS ETICS uporabimo tudi za preprečitev toplotnih mostov na okenskih in vratnih špaletah, z njim »oblečemo« balkone, balkonske ograje, stebre, pilastre, tudi napušče in nadstreške. Poleg tega je nepogrešljiva izolacija cokla.
Mineralna - kamena volna
Mineralna volna se veliko vgrajuje za izolacijo fasad, ker jo odlikujejo odlična toplotna izolativnost, požarna odpornost, zvočna zaščita in paroprepustnost. Sestavljena je iz kamenine bazalt, zato se imenuje kamena volna. Je paroprepustna izolacija, ki v sistemu kontaktne fasade deluje kot toplotnoizolacijski in hkrati paroizenačevalni sloj. Zaradi difuzije vodne pare skozi zunanji zid se pri kameni volni točka rosišča vedno pojavlja na zunanji strani sloja kamene volne. Zasičena vodna para se iz kamene volne lahko nemoteno izsuši navzven skozi paroprepusten sloj zunanjega ometa in se ne zadržuje v nosilni konstrukciji zidu. Kamena volna je okolju prijazen izolacijski material. Uporablja se v dveh skupinah izdelkov, v ploščah za manjše vgradne debeline in v lamelah za večje debeline.
Lesnovlaknene plošče
V gradbeništvu se uporabljajo lahke in srednje goste lesnovlaknene plošče. Vgrajujejo se na leseno konstrukcijo ali direktno na masivno steno na zunanjo stran. V proizvodnem postopku vlakna iz sekancev različnih lesnih najprej posušijo in jih zlepijo skupaj z lepilom.
Pluta – naravna ekološka izolacijska plošča
Pluta je naravna ekološka izolacijska plošča iz čiste ekspandirane plute. Primerna je za adaptacije in novogradnje, ni pa primerna za izolacijo cokla. Izdelana je iz lubja plutovca in izredno trajna, svoje lastnosti trajno obdrži.
Fasadni sistem iz fenolne pene (bakelit) ima izredno dobro toplotno izolativnost – dosega toplotno prevodnost 0,022 W/mK. Izolacijsko jedro za fasadni sistem iz fenolne pene je iz bakelitne osnove. Fenolna pena je z obeh strani »oblečena« v flisu podobno tkanino iz steklenih vlaken, ki ščiti celično strukturo v notranjosti pred mehanskimi poškodbami in hkrati zagotavlja podlago za maksimalen oprijem fasadnega lepila. Je idealna rešitev tam, kjer za običajne sisteme ni dovolj prostora: špalete, frčade ali lože.
Višina subvencije za fasado
Višina subvencije za toplotno izolacijo fasade starejše eno- ali dvostanovanjske hiše znaša do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 12 evrov na kvadratni meter toplotne izolacije. Subvencija za toplotno izolacije fasade, zunanjega zidu/tal ali zidu proti terenu v večstanovanjski stavbi prav tako znaša do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar največ 16 evrov za kvadratni meter.
Za subvencijo mora fasada zadoščati pogojem Eko sklada
Ko ugotovimo, da je fasada hiše nezadostna in premalo učinkovita, je smiselno preveriti, kateri fasadni sistem zadošča pozivu Eko sklada za pridobitev subvencije. Seznam je objavljen na spletni strani Eko sklada .
Subvencija se dodeli za nakup in vgradnjo fasadnega sistema s toplotno izolacijo, če je izkazano razmerje med toplotno prevodnostjo (λ) in debelino (d) nove toplotne izolacije λ/d ≤ 0,230 W/(m²K). V delu, kjer je na stavbi že vgrajena toplotna izolacija in ta ne bo odstranjena, je lahko naložba izvedena z dodatno toplotno izolacijo, pri čemer je treba zagotoviti razmerje λ/d ≤ 0,230 W/m²K. Pri izračunu potrebne dodatne nove toplotne izolacije se upoštevata toplotna prevodnost obstoječe toplotne izolacije λ = 0,045 W/(mK) in njena debelina, ki je razvidna z merilnega traku na fotografiji obstoječega stanja (ta mora biti priložena vlogi za pridobitev subvencije).
Marsikateremu investitorju podatek o toplotni prevodnosti ne pove veliko, večino zanima zgolj, koliko centimetrov toplotne izolacije je treba vgraditi. Poglejmo, kakšna so priporočila Eko sklada za minimalno debelino toplotne izolacije fasade za nekatere fasadne sisteme.
Povezane vsebine
