Pesticidov ne raztrosujejo samo kmetovalci, saj jih vedno več najdemo tudi v odtočnih vodah iz naseljenih področij. Biocidi, ki bi naj preprečevali nastajanje plesni na fasadah, so lahko topljivi v deževnici, ki jih nato izpere v kanalizacijo, potoke in reke.
Strupene odplake
V enem litru odtočne vode s fasade so namerili sedem miligramov biocida Diuron. Koncentracija je tako visoka, da bi morali ta liter razredčiti še s 70.000 litri čiste vode, da bi ga lahko nato spustili v odtoke. Takšna koncentracija zastruplja alge, vodne rastline in živali. Biocid, ki naj bi na fasadi preprečeval rast alg, to funkcijo opravlja tudi v potoku. Kljub močni razredčitvi so nekatere učinkovine tako strupene, da že nekaj nanogramov na liter povzroči pomor vodnih organizmov, še posebej Cibutrin, ki ga najdemo v premazih za čolne. Učinke običajnih biocidov so do sedaj že preučili in poznajo način in čas razgradnje, o učinkih nanosrebrnih delcev, ki jih vedno bolj uporabljajo v te namene, pa zelo malo. Z meritvami so v fasadni vodi ugotovili do 22 učinkovin, ki so skoraj vse presegale z zakonom predpisano mejo. Nekateri teh biocidov so v kmetijstvu že dolgo prepovedani, v fasadnih barvah pa ne.
Do 300 ton biocidov letno
Toliko jih prodajo samo v Švici, zato je problem večji, kot se zdi na prvi pogled. Del vzrokovje na strani proizvajalcev fasadnih barv, del pa gre na račun pospešene montaže toplotnih izolacij. Delno je kriva tudi arhitekturna moda, v kateri ni prostora za napušče ali pa so ti zelo majhni, zato imajo dežne kaplje dostop do celotne fasadne površine. Poizkusne dele fasad so v laboratoriju izpostavili umetnemu dežju, nato obsevali z UV žarki in ogrevali na različne temperature. Ugotovili so, da so vir onesnaženja zlasti nove fasade, pri katerih je delež biocidov v odtočni vodi ob prvem dežju izjemno visok. Izmerili so neverjetne koncentracije, do 7000 mg/l. Ob naslednjih deževjih se koncentracije naglo zmanjšajo, pri čemer ni vzrok samo topljivost biocidnih dodatkov temveč tudi fotokemično razpadanje vrhnje plasti fasade. Potrebno bo raziskati tudi učinke mešanice biocidov, ki se v odtokih znajdejo ob izpiranju različnih fasad.
 Obnovljene fasade so vir strupov, ki jih dež izpira v potoke in podtalnico |
Možne rešitve
Potrebno bo začeti preverjati kvaliteto odtočnih vod iz naseljenih področij, omejiti količino biocidov v fasadnih premazih ter ugotoviti, ali so takšne količine res potrebne. Posebej še zato, ker vse stene ali področja niso enako izpostavljeni nastanku alg ali plesni. Arhitekti bi morali napuščem vrniti staro veljavo, lastniki stavb pa občasno oprati fasade in porezati drevje, ki jo senči in se ne zanašati samo na garancijo proizvajalca barve. Zaradi garancije je proizvajalec prisiljen dodajati biocide, da nebi imel stroškov z reklamacijami. Potreben bo skupen dialog med znanostjo, proizvajalci, uporabniki in upravnimi organi, da preprečimo nepotrebno dodajanje strupov v že tako preveč obremenjeno okolje.
erevija varčujem z energijo fasada ekologija energetika varčevanje energije biocidi cibutrin diuron
