Od 21. do 23. aprila bo potekal že osmi največji arhitekturno nepremičninski festival Odprte hiše Slovenije. Festival je del mednarodne mreže Open House Worldwide.

 

Mreža je bila ustanovljena leta 2010. Njena zgodovina sega v leto 1992, ko je prvi Open House festival v Londonu organizirala ekonomistka Victoira Thornton. Open House je preprost koncept, ki poziva ljudi, da raziščejo in razumejo vrednote dobro oblikovanega grajenega okolja. V življenju preizkusimo veliko stvari, dobre arhitekture, ki je naša največja investicija v življenju, pa žal večinoma ne preizkušamo.

 

Arhitekura nas oblikuje, vpliva na naše zdravje, dobro počutje in učinkovitost

V življenju se lahko marsičemu izognemo, arhitekturi pa se skorajda ne moremo izogniti. Dejstvo je, da nas arhitektura obdaja skoraj celo življenje in na nas vpliva tako v dobrem, kot v slabem pomenu. Vpliva na naše zdravje, dobro počutje, varnost, učinkovitost. Tega se žal večina ljudi sploh ne zaveda. Arhitektura nas dejansko vzgaja, vzgaja naš odnos do prostora, do sebe, do soljudi, do dela, zaradi arhitekture lahko celo zbolimo, lahko pa smo bolj zdravi in produktivni... Zaradi vsega naštetega bi morala biti vsa arhitektura zasnovana zelo kakovostno.

 

Hisa Trebce Abiro 2016

Hiša Trebče Abiro 2016, foto Matej Blenkus

 

Vpliv investitorjev na arhitekuro

Na arhitekturo ne vplivamo samo arhitekti in krajnski arhitekti. Zelo velik vpliv na kakovost grajenega prostora imajo prav investitorji, sledijo še izvajalci, upravitelji in uporabniki. Prav javne stavbe bi morale biti grajene in vzdrževane kot vzorne in vzorčne. Vrtci, šole, bolnišnice, upravne stavbe, muzeji, bi morali nuditi najvišjo stopnjo bivalne kakovosti.

 

Za stavbe potrebujemo energijo

Življenja brez energije si danes ne moremo več zamišljati. Vendar negativne podnebne spremembe, odvisnost od fosilnih goriv, vedno večja poraba energije in vedno višje cene energentov vplivajo na odnos do porabe energije v družbi. Strateški dokumenti nakazujejo smeri, kako postati energetsko učinkovita brez brezogljična družba. Z izjemno hitrostjo se razvijajo produkti in storitve, ki skušajo zagotavljati energetsko učinkovitost družbe, ki vedno več producira in porabi.

Največji potencial za doseganje prihrankov energije pa se skriva prav v stavbnem fondu, saj se v stavbah porabi dobra tretjina vse energije za gradnjo, rabo in recikliranje stavb. Poleg tega so stavbe ključne tudi za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80–95 odstotkov do leta 2050.

Velik del porabe energije in s tem povezanih emisij CO2 v gradbeništvu nastaja že v času izdelave gradbenih elementov, torej še pred začetkom gradnje. Daleč največji delež v strukturi porabe energije pa odpade na fazo uporabe stavb, torej za ogrevanje in hlajenje prostorov ter pripravo tople sanitarne vode.

 

osnovna sola alojzija sustarja arhitektura Studio URAD 2014

Osnovna šola Alojzija Šuštarja, arhitektura Studio URAD 2014, foto Boštjan Kikelj

 

Energetske rešitve ne smejo ustvarjati sindroma bolnih stavb

Vendar samo tehnične rešitve za energetske prihranke v gradbeništvu ne bodo rešile najbolj ključnega problema, to je kako zagotavljati zdravo in varno bivalno ter delovno okolje. Pri gradnji naselij, stavb in infrastrukture je ključnega pomena, da so zasnovani premišljeno in že njihova zasnova omogoča ustrezno zmanjševanje porabe energije. Le tako lahko posledično kakovostno zasnovane stavbe zagotavljajo zdrave in varne pogoje za bivanje ljudi in ne puščajo negativnih posledic na okolje.

Iz prvega dela vseevropske raziskave »Barometer zdravega doma«, ki je bila objavljena v letu 2015 smo izvedeli, s čim povezujejo Evropejci zdravje. Odgovor je bil jasen: Evropejci menijo, da je njihov dom tisto, kar najbolj vpliva na njihovo zdravje in je bolj pomemben kot zdrava prehrana in fizična aktivnost. Vendar kljub zavedanju pomena zdravega doma, očitno ne naredijo veliko za izboljšanje notranje bivalne klime.

Prepogosto je se v zadnjem času dogaja, da so uporabniki na račun energetskih rešitev, zlasti pri prenovah, dobili slabo bivalno okolje, polno vlage, plesni in drugih škodljivih vplivov na zdravje.

 

Kako narediti zdravo in energetsko učinkovito arhitekturo?

Narediti dobro arhitekturo nikakor ni lahko. Danes mogoče še težje kot nekoč, vsaj z vidika hitrosti naročil ter napredka na področju tehnologij. Dobra arhitektura ni modna, je tista, ki bo dobra ne glede na spremembe, ki jih prinaša čas. Torej se bo v njej uporabnik dobro počutil, bo spoštljiva do okolja v katerem stoji ter bo vzdržna tekom svojega celotnega življenjskega cikla.

Zavedati se moramo, da z isto količino denarja lahko naredimo neko arhitekturo slabo ali pa dobro in prav zato bi si morali vsi prizadevati, da tako sredstva, kot čas in trud vlagamo v inovativne kakovostne rezultate.

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.