Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je  27. septembra, v svetovnem tednu trajnostne gradnje, organiziralo tretjo letno trajnostno konferenco, ki je v prostorih Zavoda za gradbeništvo Slovenije gostila več kot 120 udeležencev. Zbrane strokovnjake s področja gradbeništva so poleg gostiteljev GBC Slovenija in ZAG uvodoma nagovorili tudi predstavniki Evropske komisije in Ministrstva za okolje in prostor, po predstavitvi Eko sklada, ki kot okoljski javni sklad ponuja različne oblike podpore tako za novogradnje kot za energetsko prenovo stavb, pa so zanimiva predavanja na temo trajnostne gradnje prispevali tudi predstavniki uglednih raziskovalnih in znanstvenih institucij ter podjetij, včlanjenih v združenje. Rdeča nit konference so bili tudi kazalniki trajnostne gradnje Level(s), ki jih je kot orodje na podlagi smernic za trajnostno gradnjo razvila Evropska komisija. Njihovo zasnovo, strukturo in postopno uveljavitev do leta 2021 aktivno spremlja tudi evropska mreža svetovnega združenja GBC, v domačem prostoru pa GBC Slovenija.

 

7 3.trajnostna konferenca GBC Slovenija

 

''GBC Slovenija v sodelovanju z evropsko mrežo GBC deluje na področju okolja, družbe in ekonomije, saj brez slednje ne bo mogoče izpeljati nobenega projekta,'' poudarja predsednik združenja mag. Iztok Kamenski. ''Med temi je naša prioriteta projekt Level(s), ki ga bomo pri nas testno začeli izvajati v letu 2019, implementacija v zeleno javno naročanje pa naj bi stekla v letu 2021. V Sloveniji se bodo ti procesi odvijali v treh fazah, v prvi so že pripravljene kakovostne študije, ki nam podajajo odgovore, kako se trajnostnih kazalnikov tudi lotiti. Po zaslugi naših eminentnih raziskovalnih institutov, ki so prav tako člani GBC Slovenija, smo na dobri poti, da ob zaostrovanju energetske učinkovitosti in trajnostnih kriterijev na eni strani ter na drugi še uveljavitvi novih standardov ISO 52000, ki nam bodo omogočili oceniti celotno energetsko učinkovitost stavb, tudi pri nas v okviru prostorskega načrtovanja uveljavimo trajnostno gradnjo, gradnjo, ki bo uporabljala lastne vire energije.''

 

 

1 Iztok Kamenski predsednik GBC SLO

Predsednik združenja za trajnostno gradnjo GBC Slovenija, mag. Iztok Kamenski

 

 

Podporo delovanju GBC Slovenija je v imenu Ministrstva za okolje in prostor izrekel tudi državni sekretar, Aleš Prijon: ''Na področju grajenega okolja je GBC ena vodilnih sil. Upravičeno pričakujete, da bodo državne gradnje izvedene po trajnostnih kriterijih in načelih in da bo država oblikovala trajnostne kriterije, ki bodo sicer zanesljivo trajnostnost vpeli v okvire.‘’ Dodal je, da bo Slovenija korake do trajnostne gradnje verjetno izvajala v okviru projekta CARE FOR CLIMATE in programa LIFE z dobro opredeljenimi cilji, ki naslavljajo problematiko varstva okolja, ohranjanja narave ter podnebnih sprememb. ‘’Pri tem delu brez sodelovanja GBC in vaših strokovnjakov preprosto ne bo šlo, tako da se bomo na tem projektu zagotovo še pogosto srečevali.''

 

2 Prijon in Kamenski IMG 3024

Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon in predsednik združenja mag. Iztok Kamenski

 

''V preoblikovanju evropskega gospodarstva v bolj trajnostno naravnano smer, kot ga predvideva akcijski načrt, se skriva zelo pomemben potencial za ustvarjanje novih in boljših delovnih mest, in tu pomembno vlogo igra prav gradbeni sektor, saj je eden tistih, ki porabi največ virov v EU,'' je opozoril dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. ''Gradnji in uporabi stavb v EU se pripisuje polovico vseh pridobljenih materialov in energije in približno tretjino porabe vode. Gradbeni sektor se povezuje tudi z okoljskimi obremenitvami, saj sektor ustvari približno tretjino vseh odpadkov, in zaradi tega menimo, da so trajnostne gradnje ogromen potencial, da nam pomagajo doseči veliko lokalnih, regionalnih in tudi globalnih ciljev. Zaradi tega je Evropska komisija v kontekstu akcijskega načrta za krožno gospodarstvo razvila Level(s).'' 

 

4 Okrogla miza 3. trajnostna konferenca GBC Slovenija

Okrogla miza - 3. trajnostna konferenca GBC Slovenija

 pasica aplikacija

 

Josefina Lindblom, ki pri Evropski komisiji v Bruslju deluje v okviru Direktorata za okolje, še dodaja: '’Naše zgradbe v Evropi porabijo kar 50 % vse energije, ki jo potrebujemo kot družba, in hkrati generirajo kar tretjino vseh odpadkov. Stavbe tako danes koristijo precejšnjo mero virov, kar se odraža z negativnimi posledicami za okolje. To želimo spremeniti, zato v Evropski komisiji dajemo pobude, kaj narediti in na kakšen način se tega lotiti. Orodju, ki bi nam to omogočil, pravimo Level(s). Želimo si, da bi to orodje začele uporabljati vse države, da bi začele upoštevati nekatere kriterije ter jih morda implementirale tudi v svojo zakonodajo ali morda v javna naročila. Kot je videti, pri vas obstaja podpora ministrstev in industrije, zato upam, da bo tem trajnostnim smernicam sledila tudi Slovenija.''

 

3 Josefina Lindblom EK

Josefina Lindblom, ki deluje v okviru Direktorata za okolje pri Evropski komisiji v Bruslju

 

Da se trajnostnost kot glavni cilj ali pa je vsaj eno od uporabljenih orodij naslavlja pri vseh projektih, v katerih sodelujejo, zatrjuje tudi direktor Zavoda za gradbeništvo Slovenije, dr. Andraž Legat. Po analizi evropskih trajnostnih kriterijev in sistema ocenjevanja trajnostne gradnje z orodjem Level(s) je ekipa strokovnjakov iz GI ZRMK in ZAG na teh podlagah pripravila še podrobno analizo veljavnih slovenskih predpisov, kriterijev in predpisanih mejnih vrednosti, tretja faza pa bo prinesla predloge za njihovo implementacijo v slovenski prostor, pri katerem bo potrebna podpora vseh deležnikov.

Na konferenci obravnavane teme bodo zagotovo opredeljevale našo trajnostno prihodnost. Od  racionalne rabe energije, zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, učinkovite rabe virov in surovin ter učinkovite rabe vode, do zdravega in udobnega notranjega okolja, prilagajanja na klimatske spremembe ter analize stroškov in vrednosti stavb v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Vire naj bi uporabljali trajnostno v okviru krožnega gospodarstva, pri tem pa spodbujali rabo obnovljivih virov energije in uveljavljali materiale z nižjimi emisijami, ki pomembno vplivajo na življenjsko dobo objektov. Ti poleg porabe vode vključujejo tudi kriterij vgrajene energije, ki je pri gradbenem materialu potrebna za njihov nastanek in uporabo. Ne gre pozabiti na učinkovito rabo surovin, ustrezno razgradnjo materialov ter potresno in požarno varnost, saj gradnja brez upoštevanja teh meril ni trajnostna gradnja. Za spodbujanje energetske učinkovitosti po merilih trajnostne gradnje bo tako potrebno ustrezno prilagoditi tudi nekatere predpise in zakone, katere po besedah direktorja mag. Hinka Šolinca pri dodeljevanju spodbud naslavlja Eko sklad. V zvezi s temi vsebinami so zanimiva predavanja na konferenci soustvarjali še predstavniki GI ZRMK in ZAG, Instituta Jožef Stefan, neprofitnega zavoda Circular Change in podjetij JUB, KNAUF Insulation, XELLA, Wienerberger AG, VELUX in aFRONT, vsi člani GBC Slovenija.

''Čaka nas še veliko dela, ozaveščanja in izobraževanja deležnikov, da bomo ta merila uspešno vpeljali v naš prostor,'' je na eni od okroglih miz poudarila Tanja Mencin iz Sektorja za graditev v okviru Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor, zatem pa slikovito dodala: ''Zavedamo se, da moramo najprej hoditi, preden začnemo teči.''

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.