Je program, ki ga je predlagala EU komisija leta 2005. Obravnava energetsko varčne stavbe, ki niso namenjene bivanju, za javne in poslovne zgradbe, tovarne, šole, bolnišnice, športno-rekreacijske zgradbe ali hotele. Če jih zgradimo ali predelamo tako, da porabijo za 25% manj energije, kot je predpisano po najstrožjih lokalnih energetskih predpisih, se lahko uvrstijo med Green Building objekte.

 

green_building_1
Menergina stavba v Mariboru je prvi slovenski Green Building

 

Menergina stoji v Mariboru

Zgradba podjetja Menerga je bila prvi zeleni objekt v Sloveniji. Ukvarjajo se projektiranjem energetsko učinkovitega ogrevanja in prezračevanja ter s sistemi za vračanje energije, zato so tudi svojo stavbo zgradili po teh principih. Zgradba je bila dokončana leta 2004, vgradnja sistemov za varčevanje pa je takrat stala 61.000 €. V kleti so nameščeni vsi energetski sistemi, v nadstropjih so prostori za projektante, pritličje pa je namenjeno srečanjem in konferencam. Ima 3.117 m2 uporabne površine, letni prihranki energije so ocenjeni na 9.000 €. Ima dobro izolirane zunanje stene, ventilacijo z 90% vračanjem energije, toplotno črpalko zemlja/ voda, ogrevanje in hlajenje je izvedeno s talnim ogrevanjem in termično aktivno betonsko konstrukcijo.  Vgrajena je še varčna in prilagodljiva razsvetljava ter inteligentno centralno krmiljenje.

 

green_building_2
Hiša obnovljivih energij v Bruslju je tudi demonstracijski objekt

 

Hiša obnovljive energije – Bruselj

Zgradbo iz leta 1885 so posodobili in je danes vzor za predelavo in energetsko sanacijo starih stavb. Na zunaj je nespremenjena, v klet so vgradili 80 kW kotel na pelete in 5000 litrski zalogovnik toplote, na streho pa 60 m2 termosolarnih kolektorjev. Ogrevanje podpira še 25 kW toplotna črpalka zemlja/ voda, s 115 m globokimi vertikalnimi zemeljskimi sondami. Prezračevanje z rekuperacijo ima 85% izkoristek, streha 15 cm debelo izolacijo, poraba energije je zmanjšana za 50%.

 

green_building_3
Akademijo v Berlinu sestavlja devet stavb ki so vse energetsko varčne

 

Umetnostna akademija Berlin

Energetsko so obnovili vseh devet stavb s pisarnami in predavalnicami. Večina objektov je zgrajenih leta 1880, nekaj pa je sodobnih. Na skupni površini 52.000 m2 so zmanjšali porabo za 4.800 MWh, izpuste toplogrednih plinov pa za 1,1 milijona kg. To omogočajo novi klimatski in prezračevalni sistemi, predelava ogrevanja, vgradnja sodobne razsvetljave in centralno krmiljenje.

 

green_building_4
Energetsko obnovljena protestantska cerkev letno prihrani za 4600 kWh energije

 

Cerkev v zgornji Avstriji

Protestantsko cerkev so energetsko obnovili za 70.000 € . Vgradili so 60 m2 solarnih kolektorjev ter 5.700 l zalogovnik toplote. Streha je izolirana s 25 cm debelimi celuloznimi ploščami, varčno novo razsvetljavo, porabo pa zmanjšali za 4.600 kWh letno.

 

Zelene zgradbe z nizkim ogljičnim odtisom bodo počasi postale običajen standard sodobne gradnje. Naročnik pa odloča, ali se bo zaradi čim nižje začetne investicije nato vso življenjsko dobo zgradbe boril z visokimi stroški obratovanja ali pa za nekaj več denarja dobil stavbo, ki zagotavlja dolgoročno varčno obratovanje.
IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.