Med ogledom hiše smo se ves čas gibali po prostorih, ki so bili odprti v naravo, saj steklene stene segajo od stropa do tal. Energetsko učinkovitost stavbe prvi omogoča arhitekt, ki mu sledijo drugi projektanti. Hiša spada med nizkoenergijske objekte s celotno porabo energije manj kot 28 kWh/m2 za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje. V tej stavbi z 209 m2 uporabne bivalne površine trenutno porabijo za pogon toplotne črpalke okrog 350 € elektrike v vsem letu, vključno s pripravo tople sanitarne vode, torej manj kot 1 € na dan.
Poletno hlajenje omogočajo žaluzije, ohlajena tla in hladen zrak za prezračevanje |
Zemeljski kolektor
Da niso odkopavali prevelikih površin so se odločili za izkop 2 m globokega jarka, širokega okrog 0,8 m, v katerega je kolektor postavljen v zankah in v dveh plasteh. Izkop je manjši, kljub temu pa so zajeli dovolj toplote za stavbo. Položili so tri zanke z dolžino cevi 600 m, kar je več kot bi bilo potrebno. S tem so pridobili toplotno rezervo, zemlje ne podhladijo, ker pa je zemljišče bolj vlažno, dotekajoča voda prinaša dodatne viške energije. Poletno hlajenje omogočata dve majhni obtočni črpalki, ki potiskata vodo skozi zemeljski kolektor v obtok talnega ogrevanja ter stavbo primerno ohladita.
Naprave v hiši
Osnovna zaloga toplote je skrita v 500 l hranilniku, v katerem je voda s temperaturo okrog 40°C. Ta količina zadostuje, da se toplotna črpalka zemlja/ voda vključuje samo občasno. V njem je zaloga toplote za stavbo, na njem pa mini toplotna črpalka s ploščatim izmenjevalnikom, ki sproti, med porabo, dviguje temperaturo sanitarne vode. Pretok 25 l vroče vode na minuto zadošča tudi, kadar v hiši hkrati odprejo vse pipe. Sanitarna voda nikjer ne zastaja in je vedno sveža, s tem pa odpadejo vsi protilegionelni strahovi in ukrepi.
Prezračevanje
Rekuperator zajema in na primerno temperaturo ogreje svež zunanji zrak, to pa brez dodatne energije opravi do temperature -7°C. Ko je hladneje odvzame nekaj toplote iz zalogovnika in z njo dogreje zrak. Topel zrak za prezračevanje se po stavbi premika po kanalih in v prostore vstopa skozi talne rešetke. Cevi zračnih vodov so upogljive, vendar dovolj stabilne, da jih lahko vodimo v stenah ali pod estrihom. Vstopajoči zrak ima skoraj enako temperaturo kot zrak v prostoru in kot notranja površina velikih stekel. Vse ploskve so enakomerno ogrete, zaradi česar ne prihaja do neprijetnih vlekov ali občutka hladu ob steklenih površinah, ki segajo od stropa do tal.
![]() Priključna moč 1,85 kW in toplotna moč 8,30 kW toplote zadostuje za ogrevanje | |
![]() Rekuperator deluje brez dogrevanja do -7°C zunanjega zraka |
Talno je blagor
Toplotna črpalka pošilja v talno ogrevanje vodo s temperaturo okrog 28°C, kar zadostuje za večji del zime, v hladnih dneh pa je temperatura za stopinjo ali dve višja. Črpalka v razmeroma hladni zimi deluje okrog 10 ur na dan, če se pokaže sonce, pa veliko manj. Energetska korist velikih steklenih površin je izjemna, zato je pametno načrtovanje stavb tako pomembno. Obrnjenost stavbe je premišljena, upoštevane so razmere in značilnosti prostora v katerem stoji, zato so vgradili tudi nagnjene steklene ploskve, ki v tem primeru prestrežejo popoldansko zimsko sonce. Osončena tla in zmanjšane toplotne potrebe se takoj odrazijo na temperaturi povratne vode, čemur sledi zaustavitev toplotne črpalke, saj dogrevanje ni potrebno.
V poletnem času so stekla senčena, delno z deli stavbe, delno pa s senčili. Hiša se hladi s pomočjo talnega »ogrevanja« in sicer z vodo 20°C in s pomočjo svežega zraka ohlajenega na približno 20°C, kar zadostuje za prijetnih 24°C tudi ko je zunaj krepko čez 30°C.
Hiša je kompromis med sodobnim, ljudem prijaznim stavbarstvom in vrhunskim varčevalnim pristopom. Morda bo potreben premislek o smotrnosti gradnje izjemno varčnih stavb, ki pa stanovalce skoraj popolnoma ločijo od okolja, vonjev in zvokov, bivanje v njih pa postaja podobno potovanju skozi vesolje v zaprti kapsuli.