Odločitev o menjavi ogrevalnega sistema ali kotla ne sprejemamo vsak dan, zato pogosto iščemo izkušnje drugih investitorjev, kako so se odločali in kakšni so bili rezultati. Ker se resnično največ naučimo iz prakse in izkušenj, tokrat obravnavamo poučen, za investitorja neugoden, primer menjave kotla na zemeljski plin. Vgaradila pa se je nova  toplotna črpalka z geosondo.

 

Prvotno ogrevanje na zemeljski plin

Lastnik iz osrednje Slovenije je svojo hišo od leta 1999 ogreval s kotlom na zemeljski plin. Ogrevalni sistem je izveden v kombinaciji talnega in radiatorskega ogrevanja. Talno ogrevanje se uporablja v pritličju, radiatorsko v mansardi. Skupna ogrevana površina prostorov je približno 210 m2, pri čemer se večji del (cca. 170m2) ogreva na normalno sobno temperaturo, manjši del (cca. 40m2) pa na nižjo temperaturo. Stavba je deloma tudi podkletena, vendar se klet ne ogreva. Pritličje je zgrajeno iz modular opeke debeline 30 cm, mansarda iz modular opeke 20 cm, vse pa je izolirano s 7,5 cm kombivol ploščami. Toplotna izolacija proti strehi znaša 20 cm steklene volne, v predelu kolenčnih zidov in poševnin nekoliko manj. Temeljna plošča proti kleti je izolirana s 3–5 cm stiropora z utori, oz. gumbi za polaganje cevi talnega ogrevanja. Okna so klasična dvoslojna termopan.

Poleg centralnega sistema ogrevanja ima lastnik na voljo tudi krušno peč s katero dogreva dnevni prostor v pritličju v hladnejših dneh.

Lastnik je pretekla leta porabil približno 2.700 m3 zemeljskega plina in s tem cca. 1.700 EUR za ogrevanje in toplo sanitarno vodo. Moč plinske peči je bila 27 kW.

 

TCKotlovnica

Nameščena toplotna črpalka in instalacija po prenovi ogrevalnega sistema.

 

Prehod na ogrevanje s toplotno črpalko

Glavno vodilo pri investicijah v prenovo ogrevalnega sistema ali menjavo vira ogrevanja je večinoma znižanje letnih stroškov ogrevanja, šele na drugem mestu so ekološki in drugi motivi. Podobno je bilo tudi v konkretnem primeru. Lastnik se je po 15 letih ogrevanja s kotlom na zemeljski plin odločil za menjavo in namestitev toplotne črpalke. Ostali deli ogrevalnega sistema in stavbe so ostali večinoma nespremenjeni. Na parceli naj bi bili prisotni vsi viri toplote za toplotno črpalko (zrak, zemlja, podtalnica), vendar so na koncu okoliščine pripeljale do geosonde, vertikalni zemeljski kolektor.

Prvotna namera investitorja je bila sicer prestrezanje okoliškega zraka, kot vira toplote za toplotno črpalko, vendar se je pred izvedbo odločil za vrtino za izkoriščanje podtalnice. Ker vodnega vira pri vrtanju žal niso našli, se je investitor nadalje odločil za geosondo, ki je bistveno podražila projekt. Globina geosonde je 2 x 100 m. Na geosondo so priklopili toplotno črpalko.

Gre za kakovostno toplotno črpalko izhodne ogrevalne moči 15 kW ob standardnih pogojih. Poleg toplotne črpalke so vgradili nov bojler za sanitarno vodo 300L in zalogovnik 150L. Celoten sistem za ogrevanje, vključno z direktnim radiatorskim ogrevalnim krogom in mešalnim talnim ogrevalnim krogom, krmili avtomatika na toplotni črpalki.

 baner toplotne crpalke

 

Ključne ugotovitve po nekaj mesecih delovanja

Toplotna črpalka je prava izbira, ko razmišljamo o zniževanju stroškov ogrevanja in ekonomičnosti, vendar sama vgradnja še ne prinese nujno želenih rezultatov. Pomemben je celoten ogrevalni sistem in usklajenost s toplotnimi potrebami stavbe. Lastnik je po izvedeni investiciji pričakoval zmanjšanje stroškov ogrevanja za do dve tretjini, torej je bil pričakovani letni strošek za ogrevanje in toplo sanitarno vodo približno 600 EUR. Na podlagi tega je investitor računal tudi povračilo investicije. A že po prvih mesecih delovanja novega sistema lastnik ugotavlja, da temu ne bo tako.

 

Kaj je šlo narobe?

Po energetskem pregledu smo ugotovili, da posamezni deli ogrevalnega sistema sicer delujejo, vendar pa sistem kot celota, ob danih pogojih in toplotnih izgubah stavbe, ne deluje po prvotnih pričakovanjih.

 

Zalogovnik Bojler kotlovnica

Zalogovnik (150L) in bojler sanitarne vode novega ogrevalnega sistema, »vse v enem«.

 

Napotki za nove investitorje

Preden se odločite za menjavo ogrevalnega kotla za toplotno črpalko natančno preverite možne vire toplote in njihovo izdatnost na vaši parceli. Ocena čez palec ne zadošča. Za izkoriščanje podtalnice ali geosonde morate izdelati geološko/vodno prognozo in oceno izdatnosti vira preden »vrtalci« pridejo na teren. Na podlagi tega se določi npr. potrebno globino oz. dolžino geosonde. Če te prognoze ni, se lahko zgodi kot v konkretnem obravnavanem primeru, ko podtalnice niso našli, globino oz. dolžino geosonde pa so naknadno določili kar z izkustveno metodo. Višina investicije se je bistveno povišala, izdatnost geosonde ni optimalna, posledično tudi COP toplotne črpalke ne.

Pred projektom morate narediti oceno investicije, oceniti predvidene stroške ogrevanja po izvedenem ukrepu ter dobo vračanja investicije. Če izračunov ne naredite, lahko po izvedeni investiciji sledijo razočaranje, višji stroški investicije in ogrevanja kot pričakovano.

Podatki o učinkovitosti toplotnih črpalk so podani glede na zahteve standardov oz. glede na normative. Če v vašem konkretnem primeru ne morete zagotoviti idealnega oz. normnega vira toplote (npr. stabilna temperatura podtalne vode), ali pa uporabljate visokotemperaturni režim ogrevanja (radiatorje), potem verjetno s toplotno črpalko ne boste dosegli takšnih učinkov kot bi si jih želeli. Vsekakor bo toplotna črpalka bistveno znižala račun ogrevanja, vendar naj izračuni za vaš sistem pokažejo kaj realno lahko pričakujete.

Pravilno dimenzioniranje je ključnega pomena. Glede na toplotne izgube vaše stavbe se izračuna potrebna moč toplotne črpalke, velikost zalogovnika in »velikost« vira toplote. V konkretnem primeru se je izkazalo, da je bila toplotna črpalka sicer pravilno dimenzionirana, vendar pa izdatnost geosonde ter velikost zalogovnika nista optimalna.

 

energetska obnova hise

 

Preden se odločite za ogrevanje toplotno črpalko preverite ali lahko odpravite toplotne mostove ali zagotovite manjše toplotne izgube z dodatno izolacijoin boljšimi okni. Če pred namestitvijo toplotne črpalke naredite energetski pregled stavbe in z ustreznimi ukrepi zmanjšate toplotne izgube, potem boste lahko vgradili manjšo toplotno črpalko in letni stroški ogrevanja bodo nižji. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, tudi s termografskim pregledom stavbe, da so toplotne izgube relativno velike, toplotni mostovi veliki (napušč, špalete, balkon).

Bližnjice, ki se jih poslužujemo pri obnovi (npr. balkon brez toplotne izolacije iz vseh strani), nam lahko kasneje pomenijo višje stroške ogrevanja in manjšo kakovost bivanja.

Navedene izračune in analize zahtevajte bodisi od izvajalcev, še boljše pa od neodvisnega strokovnjaka, preden se odločite za investicijo. Ko so enkrat pogodbe podpisane je pot nazaj težja.

 

Lastne izkušnje so naš največji učitelj ali kot je rekel Konfucij “Povej mi in bom pozabil, pokaži mi in si bom zapomnil, vključi me v delo in bom znal.”

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.