Izpusti toplogrednih plinov so v lanskem letu dosegli novo rekordno vrednost. V ozračje je bilo namreč spuščenih kar 30,6 gigatone emisij ogljikovega dioksida, kar je pet odstotkov več kot leta 2008, medtem ko se je v kriznem letu 2009 količina izpustov zmanjšala.

 

izpusti
Lani smo v ozračje spustili 30,6 gigatone emisij ogljikovega dioksida. - Foto: Blaž Samec/dokumentacija Dela

 

Pri Mednarodni agenciji za energijo (IEA) so izračunali, da vsakoletne emisije do leta 2020 ne bi smele presegati 32 gigaton, če se želimo izogniti najbolj škodljivim učinkom globalnega segrevanja. Tega pa bo nemogoče obdržati pod nadzorom, če bo izpust emisij naraščal tako kot lani.

 

Podatki o emisijah ogljikovega dioksida v letu 2010 vključujejo tudi 80 odstotkov načrtovanih emisij v energetskem sektorju do leta 2020. Kar 44 odstotkov emisij ogljikovega dioksida je prispeval premog, 36 odstotkov nafta in 20 odstotkov zemeljski plin. Napoved IEA, da bo gospodarska kriza pozitivno vplivala na rast zelenega gospodarstva in nizkoogljičnih rešitev, se torej ni uresničila, saj največji delež izpustov toplogrednih plinov prihaja iz izgorevanja fosilnih goriv.

 

»Občutno povečanje emisij pomeni resno nevarnost našim prizadevanjem za omejitev globalnega segrevanja ozračja na največ dve stopinji Celzija,« je ob objavi poročila o emisijah poudaril glavni ekonomist pri IEA Fatih Birol. »Zelo tesno smo se približali količini emisij, ki jih ne bi smeli doseči niti leta 2020, če želimo omejiti globalno segrevanje skladno s cilji. Glede na malo manevrskega prostora bo brez odločnega ukrepanja težko doseči v Cancunu zastavljene cilje,« je še poudaril Birol.

 

Svetovni voditelji so se namreč decembra lani v Cancunu dogovorili, da segrevanje ozračja omejijo do največ dve stopinji Celzija. Za dosego tega cilja bi bilo treba izpuste toplogrednih plinov dolgoročno omejiti na približno 450 miligramov na kilogram ekvivalenta ogljikovega dioksida, kar pomeni le petodstotno povečanje emisij v primerjavi z ocenjenimi 430 miligrami na kilogram v letu 2000.

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.