Prvi lesen dom za starejše občane predstavlja, poleg vrtcev in šol, nov mejnik lesene gradnje javnih objektov. Njegova posebnost je v izjemni energetski učinkovitosti in uporabi lesa ter naravnih materialov. Skoraj 3.000 m2 velik objekt so v Jelovici postavili v mesecu dni, sledila so dela do faze na ključ in urejanje okolice. Objekt je tako pripravljen za vselitev. 

 

jelovica nizkoenergijski dom za starejse 1

Jelovica postavila prvi dom za starejše pri nas

 

V Jelovici s postavitvijo prvega lesenega doma za starejše v Sloveniji dokazujejo svoje znanje in izkušnje pri gradnji nizkoenergijskih objektov in hiš iz lesa. Gre za visoko energijsko učinkovit objekt, izdelan skladno z najnovejšimi evropskimi smernicah za oskrbo starejših oseb. Obenem zagotavlja izjemno  energetska varčnost, zato lahko investitor pričakuje nizke stroške ogrevanja, uporabniki pa prijetno bivanje v objektu.

 

jelovica nizkoenergijski dom za starejse 2

 

Konstrukcijske posebnosti in energijska učinkovitost objekta

Izdelava lesenega doma je bila konstrukcijsko zahtevna. Gre za objekt velikih dimenzij z veliko steklenimi površinami, zato so v Jelovici iskali inovativne rešitve na več področjih. Izboljšan izolativni konstrukcijski sistem Termo Plus s toplotno prehodnostjo 0,115 W/m2K in vgrajenimi lesenimi okni Jelostar s troslojno zasteklitvijo in toplotno prehodnostjo 0,88 W/m2K zagotavljajo nizkoenergijski razred stavbe in njeno zrakotesnost.

 

jelovica nizkoenergijski dom za starejse 3

 

Izjemno hitra postavitev 3.000 m2

Priprava projekta je zahtevala večmesečno delo različnih strokovnjakov, projektantov in statikov. Poseben izziv za Jelovico je bila organizacija projekta, od naročanja materialov, natančne izdelave lesenih montažnih elementov do logistike in transporta elementov na lokacijo, ki je bila usklajena z montažo objekta. Natančna izdelava lesenih elementov stavbe v proizvodnji  je kasneje narekovala natančno postavitev objekta, ki je bil pokrit v dobrem mesecu dni, kar je za objekt takšnih razsežnosti nekajkrat hitreje od klasične gradnje.

 

jelovica nizkoenergijski dom za starejse 4

 

Sodobna arhitektura sledi namenu objekta

Zasnov lesenega doma za starejše občane so oblikovali domači in tuji strokovnjaki različnih področij, Lidija Malerič Kamnikar, u.d.i.a., Franci Imperl, dipl. psih in Hans Peter Winter ing. arh.. Funkcija je narekovala obliko. Skoraj 3.000 kvadratnih metrov uporabnih površin v dveh nadstropjih se funkcijsko navezuje na obstoječ dom v bližini, a že na zunaj kaže drugačno vsebino. Od centralnega hodnika se na levo in desno stran odcepita dva enaka trakta v pritličju in nadstropju, kjer se nahajajo po 8 enoposteljnih sob in 2 dvoposteljni, kuhinje s shrambo ter jedilnice. Velike steklene površine v sobah omogočajo svetle prostore, lesena terasa v središču pa dodaten prostor za sprostitev. Na južni strani objekta je vrt  za prostočasne aktivnosti.

Dom za starejše občane v Kočevju se odlično zliva z identiteto kraja, saj je les v najbolj gozdnati pokrajini v Sloveniji uporabljen kot konstrukcijski in obenem dekorativni element na zunanjem delu stavbe.

 

Nov mejnik pri gradnji lesenih javnih objektov

Slovenija je poleg  lesenih šol in vrtcev ter večnamenskih dvoran, dobila tudi prvi lesen dom za starejše, kar predstavlja nov pomemben mejnik trajnostne gradnje javnih objektov pri nas in dober zgled za tujino. Za družbo Jelovica je Dom za starejše občane v Kočevju pomembna referenca, s katero potrjuje svoje znanje, izkušnje in inovativnost pri gradnji energijsko varčnih lesenih hiš in velikih objektov.

 

Podobni članki

 

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.