Toplogredni plini v ozračju vpijajo sončno toploto, ki se odbija od zemeljskega površja. Ta naravni proces imenujemo ‘učinek tople grede’ in brez tega bi bila povprečna temperatura na Zemlji -18°C, trenutno pa je +15°C.
 |
Človeške dejavnosti pa povečujejo količino toplogrednih plinov v atmosferi in s tem krepijo učinek tople grede in posledično povzročajo segrevanje sveta. V preteklih 100 letih se je povprečna temperatura zraka na površini povečala globalno za 0,74 °C in za skoraj 1 °C v Evropi, kar je nenavadno hitro segrevanje. Pravzaprav je bilo 20. stoletje najtoplejše stoletje in 1990-ta so bila najtoplejše desetletje v preteklih 1000 letih.
 |
Segrevanje ozračja
Je tako eden glavnih izzivov današnjega sveta, kajti če ne bomo hitro ukrepali ter spremenili predvsem načina porabe in proizvodnje energije, bodo posledice morda nepopravljive. Znanstveniki celo zaključujejo, da je verjetna uresničitev naslednjih temeljnih predpostavk:
- Če se človeštvo ne bo spopadlo s podnebnimi spremembami, bodo te dolgoročno presegle sposobnost prilagajanja naravnih in človeških sistemov. Vplivi se bodo razlikovali po regijah, v svetovnem merilu pa bodo povzročili velike negativne posledice, ki bod prevladale nad koristmi, ki jih bodo prinesle podnebne spremembe. Skupni učinek bo še veliko bolj negativen, če bo segrevanje obsežnejše in hitrejše;
- nekatere učinke, zlasti tiste, ki jih znanstveniki pričakujejo po letu 2020, je mogoče preložiti ali zmanjšati z zmanjšanjem izpustov plinov, ki dvigujejo učinek tople grede. S hitrimi in ambicioznimi ukrepi za zmanjševanje emisij bomo povečali verjetnost, da bodo učinki podnebnih sprememb blažji. Vplivom, ki so posledica segrevanja in se jim je nemogoče izogniti zaradi preteklih emisij, pa se bomo morali prilagoditi;
- nadaljnji ukrepi za prilagajanje spremembam so ključnega pomena za zmanjšanje ranljivosti naravnih in človeških sistemov na prihodnje podnebne spremembe, še vedno pa so tu precejšnje ovire, omejitve in stroški.
