Strele usodno vplivajo na ljudi, zaščiti nas le strelovod in hkrati prenapetostna zaščita
Kaj je povzročila električna strela v Trebnjem
Tako je pred leti treščilo v stanovanjsko hišo v Trebnjem. Strela je prebila streho, potem še betonsko ploščo in udarila natančno v kavč. Potem je svojo pot nadaljevala po steni v klet. Hiša je bila temeljito poškodovana, elektronske in električne naprave pa uničene. Zanimivo je to, kaj se je dogajalo v sosednjih hišah. Prenapetostni udar je potoval po vsej ulici (v razdalji več kot 300 m) in uničeval računalnike, televizorje in druge električne naprave. Tudi pri lastnikih, ki so imeli naprave zaščitene s prenapetostno zaščito razreda III. Razen pri enem, ki je imel vso hišo zavarovano z vsemi tremi zaščitnimi razredi.
Kaj se dogaja, ko udari električna strela
Najobsežnejše iskre proizvaja električna strela, ki jo ločimo na negativno in pozitivno strelo. Povprečna negativna električna strela prenaša približno 30-50 K amperov in prenese naboj petih coulombov ter 500 MJ energije, kar znese dovolj svetlobe, da 10 – vatna žarnica gori 2 meseca. Pozitivna električna strela v povprečju proizvede tok 300 -500 K amperov, hkrati prenese naboj 300 coulombov , absorbira pa lahko dovolj energije za napajanje 100 W žarnice do 95 let. Negativne električne strele navadno ne trajajo dlje kot deset mikrosekund, vendar so tudi večkratni udari pogosti, pozitivne električne strele pa se pojavljajo kot en sam dogodek, vendar pa lahko večji tok povzroča veliko večje segrevanje.
Električna strela, ki udari v zemljo povzroči spremembo napetosti, kot tudi elektromagnetni pulz, ki lahko nabije kovinske predmete z napetostjo, kot so telefonski vodnik, ograja in cevovod. Čeprav veliko teh elementov ni prevodnih, lahko zelo visoka napetost povzroči električno razčlenitev izolatorjev in tako postanejo prevodni.
Kakšna naprava je strelovod?
Strelovòd je naprava za lovljenje in odvajanje strele v zemljo. Namen strelovoda je, da prepreči škodljive učinke na objekte, naprave in ljudi, tako, da odvede električno strelo v zemljo po predvidenih vodnikih. Dele strelovoda tvorijo kovinski vodniki. Največkrat so železni (pocinkani valjanec) ali bakreni (žica). Strelovod sestoji iz lovilnega sistema, odvodov in ozemljil. Lovilni sistem lovi strelo in jo vodi do odvodov. Sestavljajo ga kovinski vodniki, razporejeni po strehi. Odvodi odvajajo strelo v ozemljilni sistem (navpični vodniki iz strehe do tal). Ozemljilo ,eno ali več ozemljil poskrbi za dober in hiter prehod strele v okolico, ter za odvod in razporeditev električnega toka (električne strele) v okolico objekta. S tega razloga mora biti upornost posameznega ozemljila čim manjša (običajno pod 10 ohm, merjeno na vsakem odvodu – merilnem spoju). Vrednost največje dovoljene upornosti je sicer odvisna od specifične upornosti tal.
Kako se učinkovito zaščititi pred strelo in kakšna mora biti prenapetostna zaščita?
Učinkovita zaščita je tista, ki stopenjsko odvaja udarne tokove in na ta način stopenjsko znižuje nivo prenapetosti. Izvedemo jo tako, da že na samem vhodu v zgradbo, običajno v glavni razdelilni omarici, zagotovimo grobo odvajanje udarnega toka s prenapetostnimi zaščitami razreda I, nato v posameznih pod razdelilnih omaricah indirektne vplive udarnih tokov dodatno zmanjšamo s prenapetostnimi zaščitami razreda II in na koncu, tik pred napravo, ki jo želimo zaščititi, namestimo še prenapetostne zaščite razreda III, ki dokončno znižajo nivo napetosti na tistega, ki ni več nevaren za dotično napravo.
