Poletje je čas za preprečitev nastanka odvečne vlage
V Sloveniji imamo že veliko energetsko saniranih stavb. Ob teh obnovah pa ne najdem odgovora zakaj se je dopustilo, da ni bila ob sanacijah ustrezno upoštevana vse večja zatesnjenost stavb.
Energetska učinkovitost bi ob vgradnji novih oken ali obnovljenega ovoja zgradb nujno morala imeti vključene učinkovite rešitve odvajanje vlage. Pozimi in prav tako poleti, vlago nadihamo, jo pridelamo s kopanjem in kuhanjem, ob tem pa so vnaprej pričakovane zelo neugodne posledice nastale vlage. Vemo, da zidovi vlago absorbirajo, pozimi ti zato zrmzujejo, omet se posledično lušči, vlaga v zidovih raztaplja soli, sama stavba pa prične propadati. Varnost in vrednost stavbe pa se s tem konstantno zmanjšuje. Vlago lahko uspešno preprečimo s prisilnim prezračevanjem z izmenjavo toplote, s kontroliranim naravnim prezračevanjem ali decentralno ventilacijo z uravnavanjem vlage.
Relativna vlažnost med 80 in 85% je predpogoj za razvoj plesni
V človekovem bivalnem okolju je hranljivih snovi za plesni na pretek (ometi, disperzijske barve, les, tekstil tapete, prah). Plesni se v glavnem hranijo iz snovi, ki vsebujejo organsko vezan ogljik (glukoza, maltoza, saharoza), čeprav nekatere vrste plesni lahko predelajo tudi celulozo. Temperaturno območje za razvoj plesni je med 0 do 40°C in pri pH med 4,5 in 6,4. To pomeni, da plesni najbolj ustreza kislo okolje. Plesni uspevajo tako v svetlem in temnem okolju, razvojna doba je od dveh do šest mesecev. Že relativna vlažnost med 80 in 85 % zadošča za razvoj plesni.
Plesni lahko preživijo v zelo izsušenem stanju in čakajo na ugodne razmere za ponoven razvoj
Razvoj plesni onemogočimo z zmanjšanjem prekomerne relativne vlažnosti v prostoru in tudi z odpravo vzrokov navlaževanja konstrukcijskih sklopov. Vsi drugi posegi za odstranjevanje plesni nimajo dolgoročnega učinka. Če plesni odstranimo samo površinsko, to ni dovolj. Na prizadetem mestu je potrebno omet odstraniti v celoti, lesene dele pa zamenjati.
Spodnja meja izmenjave zraka je 0,7 izmenjave na uro
Spodnja meja ugodja je za človeka v prostoru pri 30 % relativne vlažnosti. Pri temperaturi zraka 20°C je območje ugodja med 45 in 60 % relativne vlažnosti. Prostore je potrebno prezračevati iz zdravstveno – higienskih razlogov. Spodnja meja izmenjave zraka znaša 0,7 izmenjave na uro. Ustrezno mikroklimo zagotovimo z zadostnim in pravilnim prezračevanjem. S takšnim načinom prezračevanja preprečimo, da bi relativna vlažnost notranjega zraka presegla kritično mejo in s tem v veliki meri odstranimo nevarnost kondenzacije vodne pare in nastanka plesni.
Neovirana difuzija vodne pare
Vodna para prehaja skozi gradbene konstrukcije z difuzijo. Količina vodne pare, ki se odvaja iz prostora z difuzijo znaša pri običajnih gradbenih materialih le 2 %. Ostala količina vodne pare (98 %) odpade na kontrolirano in nekontrolirano prezračevanje skozi okna, ter na prehajanje vodne pare skozi netesna mesta v ovoju zgradbe. Iz navedenega izhaja, da ni možno zgolj z ustrezno sestavo gradbenih konstrukcij uravnavati vlažnost zraka v prostoru, ter tako nadomestiti naravno prezračevanje. Sestava konstrukcijskega sklopa zgradbe mora dopuščati, da v zimskem času omogoča neovirano difuzijo vodne pare in tudi kondenzacijo, ki naj bo v predpisanih dovoljenih mejah.
Prezračevanje ne sme zniževati temperature v prostoru
Prehod na centralni sistem ogrevanja in tudi zamenjava starih oken s sodobnimi, ki so manj prepustne za zrak, je bivalne pogoje preveč poslabšalo. Prostore je nujno potrebno dodatno redno prezračevati, hkrati pa ne smemo zniževati temperature v prostoru, kar bi lahko privedlo do znižanja površinskih temperatur obodnih elementov, ter nastanek površinske kondenzacije in plesni. Ogrevanje izvajamo po principu prekinjenega kurjenja, to je z občasnim znižanjem temperature. Zaradi soodvisnosti temperature in relativne vlažnosti zraka, temperaturna razlika naj ne preseže 4°C oziroma 4 K. Ker so vse sodobne energijsko učinkovite zgradbe zrakotesne, terjajo temu ustrezen način in režim prezračevanja prostorov. Potrebno stopnjo izmenjave zraka lahko dosežemo s prisilnim prezračevanjem z izmenjavo toplote ali pa s kontroliranim naravnim prezračevanjem.
VIR: www.gcs.gi-zrmk.si
