Kako resno ogrevanje ogroža naše zdravje

Avtor: UR

Kako resno ogrevanje ogroža naše zdravje

Zastareli kotli na polena morajo iz slovenskih kurišč, ker so glede na množičnost resna grožnja našemu zdravju.

Vir za zdravje nevarnih delcev PM2.5 so mala kurišča, ki prispevajo kar 79 % k skupnim emisijam primarnih delcev, manjših od 2,5 μm, takoj zatem sledi promet z 9 %.

 

Slabo izgorevanje kotlov na lesna goriva nas ogroža bolj kot se zavedamo

Glavni vir delcev PM10 je zgorevanje trdih goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v neučinkovitih starih kotlih na trdna goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase. Sektor mala kurišca je v letu 2011 prispeval 66 % k skupnim emisijam primarnih delcev manjših od 10 µm. Daleč najpomembnejši vir delcev PM2.5 so mala kurišca, ki prispevajo kar 79 % k skupnim emisijam primarnih delcev, manjših od 2,5 µm, sledi promet z 9 %. Delci v sektorju promet nastajajo pri zgorevanju goriv (predvsem dizla) in pri obrabi cest, gum in zavor. Najnovejše tehnologije v osebnih vozilih (EURO 5) uvajajo strožje emisijske standarde za delce, saj predvidevajo za dizelska vozila kar 80 % zmanjšanje emisij v primerjavi z vozili EURO 4. Zmanjšanja emisij delcev iz prometa kljub strožjim emisijskim standardom pa ni zaznati tudi zaradi velike gostote prometa in vecje porabe dizelskega goriva.

 

 

ogrevanje izpusti

 

 

Vpliv nevarnih delcev na zdravje

Manjši kot so delci, globlje prodrejo v dihala. Delci, večji od 10 µm, se ustavijo v zgornjih dihalnih poteh (nos, obnosne votline), manjši od 10 µm pa potujejo v spodnje dihalne poti. Delci, manjši od 2,5 µm, prodrejo v pljučne mešičke. Na mestu stika z dihali povzročijo vnetno reakcijo, kar lahko dodatno poslabša obstoječo bolezen dihal. Večina delcev je poroznih in imajo veliko površino, na katero se prilepijo plini, tekoče in trde snovi. Posebej pozimi je temperatura v pljučih precej višja kot v zunanjem zraku. Zaradi toplejšega okolja se snovi, vezane na delce, med njimi so tudi zelo nevarna onesnaževala, sprostijo z delcev in poškodujejo pljučno tkivo, lahko pa preidejo tudi direktno v kri. V zadnjem desetletju se večina raziskav, v katerih se ukvarjajo s problematiko onesnaženosti zraka in zdravja, usmerja v iskanje povezave med izpostavljenostjo prebivalcev delcem, manjšim od 10 µm (PM10) in v zadnjih letih predvsem delcem, manjšim od 2,5 µm (PM2.5), ki prodrejo globoko v pljuča.

STA poroča o preseganju mejnih vrednosti trdih delcev PM10 po vsej državi, posebno v mestih. V primeru napovedane velike verjetnosti preseganja dnevnih mejnih vrednosti v agenciji priporočajo občanom in pravnim osebam, da ne kurijo lesa v pečeh in kaminih, če imajo druge možnosti ogrevanja, da zmanjšajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trdna goriva, da uporabljajo javni prevoz namesto osebnih vozil, ter da ne kurijo na prostem.

 

 

     
  Predpisana dnevna mejna vrednost koncentracije delcev PM10 je 50 mikrogramov na kubični meter. V koledarskem letu je dovoljeno 35 preseganj mejne vrednosti. Za zdravje nevarne delce – PM2.5 so po večini kriva mala, zastarela kurišča na lesna goriva, ki prispevajo kar 79 % k skupnim emisijam primarnih delcev, manjših od 2,5 μm, takoj zatem sledi promet z 9 %.  
     

 

 

Zastarelih kurilnih naprav je v Sloveniji zelo veliko

Delež malih kurilnih naprav v skupnih emisijah delcev PM10 v Sloveniji je kar dve tretjini. Najbolj onesnažujejo zastareli kotli na drva, še posebej, če se v njih kurijo premalo suha drva. Z upoštevanjem navodil za pravilno kurjenje prihranimo gorivo in zmanjšamo onesnaževanje zraka. Občasne meritve so pokazale, da se prekoračitve mejne vrednosti za delce pojavljajo tudi v krajih zunaj območij, za katera so izdane napovedi, predvsem v dolinah in kotlinah v notranjosti države, kjer se za ogrevanje kot gorivo pretežno uporablja les, zato je zaradi zaščite zdravja smiselno upoštevati zgoraj navedena priporočila tudi na takih območjih.

 baner toplotne crpalke

 

     
  

Kaj lahko storimo v Sloveniji?
Že na lanskem posvetu so ugotovili, da imamo dovolj znanja in opreme, da izboljšamo sedanje stanje. Imamo nekaj dobre prakse z urejanjem varstva zraka na področju kurilnih naprav. Dobro prakso bi bilo potrebno uporabiti tudi na drugih področjih za zmanjševanje onesnaževanja zraka: promet, industrija, kmetijstvo.  Pri tem pa moramo predvsem zagotoviti, da bodo spremembe regulative za prakso enostavne, poceni in dolgoročno učinkovite. Cilji morajo biti dolgoročni, ukrepi pa morajo biti usmerjeni na spremembe pri izvorih in ne na koncu procesov.

  
     

 

 

Kdo so glavni onesnaževalci?

Glavni vir delcev PM10 je zgorevanje trdih goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju. Predvsem zaradi uporabe lesa v neučinkovitih starih kotlih na trdna goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase.  Sektor mala kurišca je v letu 2011 prispeval 66 % k skupnim emisijam primarnih delcev manjših od 10 µm. Daleč najpomembnejši vir delcev PM2.5 so mala kurišca, ki prispevajo kar 79 % k skupnim emisijam primarnih delcev, manjših od 2,5 µm, sledi promet z 9 %. Delci v sektorju promet nastajajo pri zgorevanju goriv (predvsem dizla) in pri obrabi cest, gum in zavor. Najnovejše tehnologije v osebnih vozilih (EURO 5) uvajajo strožje emisijske standarde za delce, saj predvidevajo za dizelska vozila kar 80 % zmanjšanje emisij v primerjavi z vozili EURO 4. Zmanjšanja emisij delcev iz prometa kljub strožjim emisijskim standardom pa ni zaznati tudi zaradi velike gostote prometa in večje porabe dizelskega goriva.

 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE