Les je slovenski nacionalni interes

V deželah gozdov, ki redno pogozdujejo in delajo z naravo ne primanjkuje biomase oziroma lesa. Les je čudovito darilo narave iz katerega se da narediti stole, mize, igrače ali glasbila. Seveda imajo lesene dodatke vsi luksuzni avtomobili kot so Bugatti, Bentley ali Rolls Royce. Brez lesa enostavno ne gre.V Sloveniji potekajo vsako leto akcije pogozdovanja in tako taborniki kot tudi skavti pomagajo pri skrbi za sanacijo gozdov.  Pomembnosti gozda se zavedajo tudi pri podjetju Valher d.o.o. in zato so se odločili, da v letu 2016 prispevajo v sklad za nakup dreves za dodatno pogozditev.

 

 

valher peleti kotel

 

 

Cene lesenih peletov so v zadnjih 2 letih padle in še bodo

Zaradi velike površine gozdov, ki pokriva Slovenijo in tudi zaradi katastrofalnega žledu, ki se je zgodil lansko leto imamo v Sloveniji prekomerne količine lesa, ki ga je potrebno uporabiti. Les vsako leto znova zraste in spada med trajnostne lokalne energetske vire.  Cene peletov so pred 2 letoma dosegale približno 350 EUR na tono. Danes peleti prve klase že dosegajo cene 250 EUR na tono.  Peleti obstajajo v več verzijah.  Peleti za domačo rabo so velikosti 6mm. Za industrijsko rabo  pa se uporabljajo peleti velikosti 8mmV primerjavi z Oljem je na trgu peletov konkurenca in cene bodo na osnovi tega podatka še dodatno padle.

 

Zgodba o zaporih Dob

Pri pregledu stanja ogrevanja v Sloveniji opazimo, da se uporablja veliko različnih sistemov. Od plina in elektrike v mestu, kot drv, peletov, olja in oglja na podeželju. Stara navada je železna srajca in spremeniti navado je težko. Ali pa tudi ne, če je nova rešitev veliko bolj ugodna! Slovenske zapore Dob so pred leti ogrevali na nafto iz uvoza. Letni strošek ogrevanja je bil okoli 1 milijon EUR. Pred kratkim, pa so ogrevanje v zaporih preuredili na ogrevanje na leseno biomaso in po novem je letni znesek za energent polovico manjši. Včasih se je torej za gretje zapornikov dalo 1 milijon EUR tujim kraljem, danes pa se da za ogrevanje pol milijona EUR domačim kmetom in gozdarjem za les. Les je torej domač energent, ki se izplača. Če se hočete pozimi torej ugodno greti razmislite tudi o gretju na biomaso.  Resnica je torej taka, da že na enem malo večjem objektu prehod iz olja na les pomeni letni prihranek v višini 500 tisočakov Evropske valute. Zima bo baje letos ponovno mrzla, kot ponavadi.  Se boste ponovno pustili peljati na led in se greli na olje? Ali boste že sedaj svojo kurilnico preuredili na biomaso?

 


Podobni članki


Kontaktirajte ponudnika
   
Ime in priimek:
Naslov:
Vaš e-poštni naslov:
Kontakni telefon:
Zadeva:
Sporočilo:
  Pošljite kopijo sebi
 
Zaradi varnosti vas prosimo če prepišete naključno generirano kodo v spodnje vnosno polje. Če koda ni berljiva kliknite nanjo in bo sistem naložil drugo kodo
Varnostna koda:
 
Soglasje Soglašam, da moje posredovane osebne podatke lahko zberete in uporabite za namen priprave informativne ponudbe ali za odgovor ustreznega strokovnjaka. Več v Obvestilu o zasebnosti.
 
 

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.