Kako so zaščiteni vaši prihranki?

Živimo v težkih časih. V osredju gospodarske in finančne krize so slabi krediti, ki so se nakopičili pri številnih bankah. Mnoge potrošnike skrbi za njihove prihranke v banki, zato smo na podlagi tipičnih vprašanj potrošnikov pripravili nekaj informacij o varnosti prihrankov.

Gospodarska kriza v EU traja že dobrih pet let in Slovenija se ji, kot vsi zelo dobro vemo, nikakor ni izognila. V državah, ki imajo največ težav z varčevanjem pri javnih financah in ponovnim zagonom gospodarstva, je pogosto eden najnujnejših ukrepov prav stabilizacija bančnega sistema. Pomemben ukrep, ki zagotavlja zaupanje potrošnikov v stabilnost finančnega sistema in varnost njihovih prihrankov, je jamstvo za bančne vloge. V celotni Evropski uniji so vloge vsakega državljana v posamezni banki zavarovane do višine 100.000 evrov. Kako pomembno je to jamstvo, se je pred kratkim pokazalo v ciprski krizi, ko so evropske ustanove posebej poudarile, da jamstvo velja tudi v primeru, ko je treba v državi izvesti radikalne protikrizne ukrepe. Enako jasna zagotovila o varnosti vlog v slovenskem bančnem sistemu smo slišali tudi od predstavnikov slovenske vlade in Banke Slovenije, ki nadzoruje bančni trg. Za varnost vlog pa so seveda pomembni proti krizni ukrepi vključno s sanacijo bančnega sistema.

Nekaj tipičnih vprašanj potrošnikov, povezanih z varnostjo prihrankov

1. Na bančnem računu v svoji banki imam približno 2.000 evrov in sklenjen depozit v višini 20.000 evrov z vezavo za dve leti. Kolikšen del mojih prihrankov je zaščiten?
   Zajamčena vloga je seštevek pozitivnih stanj pri banki, torej v vašem primeru skupaj 22.000 evrov. Med vloge, ki so zavarovane z jamstvom, štejejo predvsem stanje na bančnem računu, depoziti, varčevalni računi in obročna varčevanja. Če bi šla vaša banka v stečaj, bi dobili izplačan znesek zajamčene vloge, torej 22.000 evrov, skupaj z obrestmi do tistega trenutka. Zgornja meja jamstva za vaše vloge pa je 100.000 evrov.
2. Pri svoji banki varčujem, odplačujem pa tudi kredit v višini 10.000 evrov. Kako je z jamstvom za moje prihranke, če bi šla banka v stečaj, glede na dejstvo, da imam do banke tudi obveznost – odplačilo kredita?  
   Vaše obveznosti do banke se do zneska 100.000 evrov ne odštejejo od vaših vlog. Če pa imate pri banki več kot 100.000 evrov privarčevanih sredstev, boste morali v stečajnem postopku del vloge, ki je nad zajamčenim zneskom, prijaviti kot terjatev. V postopku bodo vašo terjatev do banke (privarčevana sredstva nad 100.000 €) pobotali z vašimi obveznostmi (kredit).
3. Z ženo sva pred nedavnim za 130.000 evrov prodala stanovanje, primernega novega stanovanja za nakup pa še nisva našla. Skrbi naju varnost tega zneska. Kaj lahko storiva?
   Znesek na vašem računu je večji od zajamčenih 100.000 evrov, zato svetujemo eno od naslednjih možnosti. Del zneska od prodanega stanovanja lahko hranite pri drugi banki, saj jamstvo velja za vloge pri posamezni banki. Druga možnost pa je, da znesek hranite na skupnem računu, imetnika računa pa sta oba, vi in vaša žena. Do zneska 100.000 evrov so namreč zaščitene vloge vsakega posameznika, vključno z mladoletnimi otroki. Ob tem opozarjamo, da računi, pri katerih je nekdo od bližnjih le pooblaščeni uporabnik računa, veljajo za račune z enim samim imetnikom.
4. So vloge pri vseh naših bankah in hranilnicah zaščitene na enak način?
   Slovensko jamstvo za vloge velja le pri bankah in hranilnicah, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev v Sloveniji. To pomeni, da so vloge bank iz drugih držav članic EU, ki pri nas poslujejo prek podružnic ali pa neposredno, zaščitene v državi, kjer je sedež banke. Tako na primer podružnici BKS banke in Zveze bank sodita v avstrijsko shemo jamstva vlog. Vloge potrošnikov v celotni EU so zaščitene najmanj do višine 100.000 evrov. V nekaterih državah, na primer v Nemčiji, pa obstajajo še dodatne, prostovoljne jamstvene sheme.
5. Kaj naj storim, če ne zaupam slovenski jamstveni shemi?
   Stabilnost slovenskega bančnega sistema nadzoruje Banka Slovenije, za njegovo varnost pa jamči tudi država. Z obeh strani smo slišali zagotovila, da so naši prihranki varni. Kdor pa bi kljub temu rad razpršil tveganje, lahko na primer del svojih prihrankov varčuje pri več različnih bankah, pri podružnici banke iz druge države članice EU v Sloveniji ali pa v drugi državi članici EU.
6. Kaj pa, če sploh ne zaupam več varčevanju v banki?
   Tudi za druge oblike varčevanja so značilna tveganja, pogosto so še resnejša in tudi stroški so veliki. Nobena vrsta naložb ali zavarovanja ni popolnoma varna, saj ste poleg tveganja izgube vrednosti ali majhnega donosa zaradi tržnih nihanj izpostavljeni tudi tveganju, da bo izdajatelj teh produktov šel v stečaj. Svetujemo, da ne zaupate slepo zagotovilom drugih ponudnikov, da je vaš denar pri njih varnejši kot v banki. Tudi alternative klasičnemu bančnemu varčevanju, ki vam jih bo mogoče ponudila vaša banka, lahko pomenijo večje stroške, ne zagotavljajo pa nujno tudi večje varnosti. Popolnoma pa odsvetujemo produkte tistih ponudnikov, ki niso pod strogim nadzorom Banke Slovenije, Agencije za zavarovalni nadzor ali Agencije za trg vrednostnih papirjev. Tudi varčevanje denarja doma, ali pa nakup zlata, je povezano s tveganji, pred katerimi se je dobro zavarovati, kar pa pogosto pomeni tudi zelo velike stroške.

1. Pri banki sem sklenil življenjsko zavarovanje. Z njim varčujem, v primeru moje smrti pa bo na ta način zavarovana tudi moja družina. Kaj bi se zgodilo, če bi banka zašla v težave?
   Pri vašem zavarovanju je banka zgolj posrednik, nosilec odgovornosti za upravljanje s sredstvi iz zavarovanja pa je zavarovalnica. Stečaj banke torej neposredno ne bi ogrozil vašega zavarovanja, treba pa je vedeti, da vaši prihranki pri zavarovalnici niso zaščiteni z jamstveno shemo za bančne vloge. Če bo zavarovalnica doživela stečaj, bodo pri delitvi stečajne mase vaše terjatve iz zavarovalnih pogodb obravnavane prednostno. Po zagotovilih Agencije za zavarovalni nadzor poslujejo zavarovalnice varno.
   Podobno velja tudi pri drugih naložbenih produktih: njihova varnost je odvisna od njihovega izdajatelja, ne pa od posrednika pri prodaji. Delnice in drugi vrednostni papirji na računih v borznoposredniških hišah ali v bankah so v primeru njihovega stečaja izvzeti iz stečajne mase, torej upniki nanje ne morejo poseči. 
2. Del svojih prihrankov sem vložil v vzajemne sklade pri banki? Je moja naložba varna, če banka zaide v težave?
   Tudi pri vzajemnih skladih je vaša banka le posrednica pri prodaji. Njihov izdajatelj je družba za upravljanje, katere lastnica je lahko sicer tudi banka. Prihranki vlagateljev v skladih so zaščiteni tako, da so ločeni od premoženja družbe za upravljanje. To pomeni, da so varni, četudi gresta družba za upravljanje ali banka skrbnica v stečaj. To seveda ne pomeni, da ste zaščiteni pred vzponi in padci na trgih, na katere vlagajo vaši skladi.
3. Kaj moram storiti, če gre banka, v kateri imam naložen denar, v stečaj?
   Če je proti banki uveden stečajni postopek, Banka Slovenije vse vlagatelje obvesti o tem, prav tako pa jim pošlje pogoje in navodilo za uveljavljanje pravice do izplačila zajamčenih vlog. Oškodovanec ni dolžan prijaviti terjatve oziroma vložiti zahtevka. Z dnem, ko gre banka v stečaj, samodejno pridobite pravico do izplačila zajamčene vloge. Znesek zajamčene vloge, ki ga niste prevzeli, se po dveh mesecih spremeni v vpogledno vlogo pri banki prevzemnici, ki jo določi Banka Slovenije, in ga lahko kadarkoli prevzamete. Čeprav je v drugih državah članicah EU jamstvo enako, bo lahko postopek uveljavljanja jamstva tam bolj zapleten – ponekod morate svoj zahtevek sami prijaviti, nujna pa bo komunikacija v tujem jeziku.
4. Del svojih prihrankov imam na varčevalnem računu, ki sem ga odprl v Avstriji, tam pa tudi varčujem v vzajemnih skladih. Katere so moje obveznosti do DURS-a, da ne bi storil prekrška?
   Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite v bankah in hranilnicah v celotni EU morate vložiti pri pristojnem davčnem uradu najkasneje do 28. februarja za preteklo leto. Ta obveznost pa velja le v primeru, če je znesek obresti večji od 1.000 evrov. Tudi če ste prodali točke vzajemnih skladov v tujini, morate napoved za odmero dohodnino od njihove prodaje vložiti na enak način

VIR. ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE