S preprosto kalkulacijo smo preverili, kako velik potencial za državo predstavljajo  mikro sončne elektrarne. Glede na stalno nižanje cen solarnih modulov, ter sprejeto uredbo o samooskrbi gospodinjstev z električno energijo, lahko pričakujemo oživitev trga. S pospešeno rastjo solarnih elektrarn (in toplotnih črpalk) lahko skupno porabo električne energije gospodinjstev do leta 2030 zmanjšamo za petino.

 

Sončne elektrarne obetajo velike prihranke

Nova uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije zasebnikom in gospodinjstvom od leta 2015 omogoča, da investiramo v lastno sončno elektrarno, omrežje pa nam z novo sprejeto uredbo zagotovi shranjevanje proizvedenih viškov električne energije. Poleti energijo v omrežje shranjujemo, pozimi pa, ko električne energije pridelamo premalo, od distributerja električno energijo odkupimo po tržni ceni.

Trenutno je pokritost s solarnimi elektrarnami, manjšimi od 10 kWp, na prebivalca zelo nizka, ta znaša le 0,8 W. Z bolj intenzivno uvedbo sončnih elektrarn preračunana skupna vrednost možnih letnih prihrankov obeta nekaj manj kot 6/10 proizvodnje nuklearke, to je 2,9 TWh električne energije.

 

soncna elektrarna samooskrba
Sončne elektrarne predstavljajo eno redkih tehnologij, ki v življenjski dobi (25 let) proizvedejo cca. 30 krat več energije, kot je vloženo v njihovo proizvodnjo. Slovenija je ena redkih držav, ki gospodinjstvom omogoča, da omrežje koristimo za shranjevanje električne energije.

 

Poraba končne in električne energije na prebivalca

SURS navaja, da gospodinjstva letno porabimo 6.259 MWh končne energije na prebivalca (všteti so vsi energetski viri; kurilno olje, zemeljski plin, lesna goriva, utekočinjeni naftni plin, električna energija, premog, daljinska toplota, sončna energija in toplota iz okolice).

Pospešena rast sončnih elektrarn nam lahko do leta 2030 doprinese električno proizvodnjo 1,6 MWh na prebivalca letno, to je 1,5 kWp novo inštalirane FV, kar  posamično gospodinjstvo porabi za napajanje električnih naprav in razsvetljavo.

Pri gospodinjstvih, ki ogrevajo z daljinsko toploto ali lesnimi gorivi bi morali, v primeru zamenjave, te vrednosti uskladiti s potrošnjo. Vendar lahko tudi v tem primeru zaradi znatno višje učinkovitosti (npr. toplotnih črpalk, ki jih žene električna energija), pričakujemo nadaljnje znižanje skupne porabe.

V Sloveniji prebivalec povprečno letno porabi 3 MWh električne energije, kar je možno s prehodom na bolj učinkovite tehnologije drastično znižati. Če grelno – hladilne sisteme zamenjamo z visoko učinkovitimi toplotnimi črpalkami, lahko znižamo porabo končne energije na prebivalca iz 6,25 MWh na 4,86 MWh.

 

baner soncne elektrarne

 

V 10 letih lahko gospodinjstva prihranimo več kot petino električne energije

Brez upoštevanja daljinske toplote, lesnih goriv, sončne energije in toplote iz okolice (3,25 MWh) porabimo v gospodinjstvih na prebivalca 3,0 MWh/letno, kar je možno znižati na 1,6 MWh, na ravni države pa bi tako porabo energije zmanjšali za petino, cca. 22%.

Preračun pokaže, da lahko znižamo porabo končne energije iz 6,25 MWh na 4,86 MWh/prebivalca, skupni letni prihranek pa tako znaša 2,9 TWh. Če to prihranjeno energijo ocenimo po 90 EUR/MWh, letni prihranki znašajo 260 mio EUR, v investicijskem ciklusu 15 let je preračunana vrednost prihrankov enormna - 2.355 mio EUR. Eskalacija cen fosilnih energentov ob tem ni upoštevana, slika pa bi se v tem primeru še izrazito izboljšala. Za potrebe mobilnosti z električnimi vozili bi sčasoma bilo potrebno uporabiti še dodatne kapacitete električne energije iz sončnih elektrarn, saj bi za prehod na električna vozila dodatno potrebovali od 1,6 do 2 MWh na prebivalca. To velja samo za osebna električna vozila, kar znese znatno manj kot v povprečju porabimo za tekoča goriva danes - 3,8 MWh. Napoved znatnega povišanja okoljevarstvenih dajatev, recimo za ekstra lahko kurilno olje, zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin in »prepoved« kurjenja lesne biomase v necertificiranih kuriščih, bi pripomogla, da se poraba kurilnega olja v naslednjih letih zniža za nadaljnjih 80 odstotkov. Zamenjavo je povsem razumno iskati v proizvodnji električne energije iz sonca, ki lahko napaja toplotne črpalke, saj so cene renomiranih evropskih proizvajalcev solarnih modulov padle na 0,5 EUR/Wp (za PERC tipe FV panelov z učinkovitostjo 20-21% pa na 0,6 EUR/Wp).

 

Sončne elektrarne že presegajo donose bančnih depozitov

Pri izgradnji sončne elektrarne gre za eno redkih, tehnološko koristnih pridobitev, ki nam kratkoročno omogoči zmanjšanje osnovnih življenjskih stroškov na minimum. Investicija v sončno elektrarno nam po veljavnem sistemu uredbe  zmanjša stroške za elektriko praktično na nič. Ob tem, da uporabnik preprosto koristi električno omrežje za akumulacijo pridelanih viškov električne energije, v poletnih mesecih jo pretežno oddaja v omrežje, v zimskih pa iz omrežja odjema.

Ni zanemarljivo, da ob investiciji v sončno elektrarno lahko najamemo ugoden kredit Eko-sklada, z dobo odplačevanja 10 let. Investicija v 10 kW sončno elektrarno, ki ustreza potrebam povprečne slovenske družine, stane največ 9.000 EUR, povrne pa se približno v devetih letih. Ob upoštevanju podražitev cen električne energije (4,2 odstotka letno), lahko predvidimo ceno električne energije 0,20 EUR/kWh; sončna elektrarna pa nam omogoči, da imamo dolgoročno zagotovoljeno ceno elektrike 0,08 EUR/kWh (izravnana cena električne energija v funkcionalni dobi elektrarne). Za integracijo sončne elektrarne v omrežje je ocenjena vrednost 20% od investicijske vrednosti (približno 160 EUR za  inštaliran kW FV). Cena na ključ pa znaša okrog 1,3 EUR/Wp.

 

Kaj ob izgradnji sončne elektrarne za samooskrbo z električno energijo iz OVE pogosto zanima investitorje, smo povprašali dobavitelje, ki se že dlje časa ukvarjajo z izgradnjo sončnih elektrarn, podjetje Enertec iz Maribora:

Ali sončna elektrarna proizvede dovolj elektrike za kuhanje, pranje, sanitarno vodo, razsvetljavo in za ogrevanje s toplotno črpalko?
Sončna elektrarna po principu samooskrbe lahko letno pridela dovolj elektrike za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode in ostalo porabo v gospodinjstvu. S tem se povprečno letni stroški za 4 - člansko družino znižajo iz 1.500 EUR na približno 250 EUR (na strošek omrežnine). V primeru, da koristimo kredit Eko sklada (primer - 105 evrov mesečno, 10 let), imamo zgolj fiksne stroške omrežnine, po odplačilu kredita pa sončna elektrarna daje znaten pozitiven donos. Stroški za elektriko bodo naslednjih 15 let minimalni, mi pa bomo ob tem povsem zaščiteni pred podražitvami elektrike. Stavba s sončno elektrarno, z močjo 11 kWp, bo predvidoma imela pozitivno bilanco 300 do 400 evrov letno, dokler se kredit ne odplača, nato pa le strošek za omrežnino.

Katere hiše so primerne za vgradnjo sončne elektrarne?
Za vgradnjo sončne elektrarne so najbolj primerne novogradnje z nizko porabo energije. Te imajo že v času gradnje možnost sončne module vgraditi namesto kritine. Ob tem se predvideva nizka moč elektrarne, ki bo zadoščala tudi za pogon toplotne črpalke. Sicer pa je za vgradnjo sončne elektrarne primerna skoraj vsaka hiša, za razliko od novogradnje ima zgolj večjo moč generatorja (kWp). Za porabo povprečnega gospodinjstva, skupno za ogrevanje in hlajenje (običajno s toplotno črpalko, zadošča 11 kWp sistem sončne elektrarne. Taka sončna elektrarna letno proizvedene od 11 do 15 MWh električne energije.

Nova uredba je veljavi dobro leto, kaj kaže praksa?
Dosedaj smo na strehe zasebnih hiš vgradili nekaj sončnih elektrarn, ki proizvajajo elektriko in koristijo net metering po novi uredbi. Nekaj začetnih težav dobaviteljev z energijo je sicer že odpravljenih, za obračunsko leto 2017 pa sistem deluje po pričakovanjih. Ekonomika že vgrajenih sončnih elektrarn, moči 10 kW, izkazuje povrnitev investicije v približno devetih letih. Če pa se bosta, kot vse kaže, omrežnina in cena energije v naslednjih letih poviševali, bo investicija povrnjena še hitreje.

V katerem primeru sončna elektrarna ni izvedljiva?
Na določenih odročnih krajih Slovenije je zaradi premalo ustreznih pogojev za priključitev na omrežje možna omejitev velikosti sončne elektrarne, kar opredeli distributer v soglasju za priključitev. Priključitve po sistemu veljavne uredbe (samooskrba) ni možno izvesti pri večjih odjemalcih nad 41 kW priključne moči, na oviro lahko naletimo tudi pri objektih s starejšim ostrešjem, kjer je priporočljivo ostrešje najprej sanirati.

Lahko elektriko shranjujemo in postanemo neodvisni od omrežja?
Tudi pri nas lahko električno energijo shranjujemo, vendar zaradi uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov po sistemu net - metering to ni smiselno. Sekundarni trg baterij iz EV, kjer so cene baterij za shranjevanje elektrike nizke (približno 0,02 EUR/kWh), ter ugodnem pogoju, da bo omrežnina za porabljeno električno energijo enaka vrednosti proizvodnje elektrike v samooskrbi, že nastanejo dobri tržni pogoji za shranjevanje. Primer je Nemčija, kjer ima več kot 40% vseh na novo inštaliranih sončnih elektrarn že vgrajene polnilnike baterij. Sistema samooskrbe, kot velja v Sloveniji, gospodinjstva v Avstriji in Nemčiji ne poznajo, energijo shranjujejo v lastne hranilnike, kar lastnika sončne elektrarne finačno veliko bolj obremeni. Dokler imamo v Sloveniji na voljo sistem shranjevanja v omrežje, ga je vsekakor smiselno izkoristiti.


Jožica Ekart

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.