Bralec nas je spodbudil z vprašanjem kako je s kakovostjo pelet na našem tržišču. Ugotavljamo, da ponudniki nimajo kaj veliko interesa razkriti svojo ponudbo.
Zanimivo vprašanje, vendar odgovor ni tako enostaven. Kakovost je ohlapen pojem, morda ga najbolje opisuje definicija: kakovost je stopnja, v kateri celota značilnih lastnosti izpolnjuje pričakovanja. Enostavno, za potrošnika so peleti kakovostni, če je kalorična vrednost visoka, tvorijo malo pepela in ne povzročajo težav (oblog) pri delovanju kurilne naprave.
 |
Ocenjevanje proizvodov, katerih lastnosti so točno opredeljene s standardi za obvladovanje sistemov kakovosti, je enostavno. Izmeri se posamezne vrednosti in ugotovi, če so odstopanja v okviru dovoljenih toleranc. Pri peletih tako ne gre. In sicer ne iz razloga, ker ni določenih standardov za pelete temveč zato, ker jih je preveč, nobenega od teh standardov pa ni potrebno upoštevati v Sloveniji.
Peleti z večjo gostoto imajo kurilno vrednost tudi do 4,9 kWh/kg
Peleti so stiskanci, narejeni iz čistega lesa. Proizvajajo se industrijsko s stiskanjem suhega lesnega prahu in žaganja. So valjaste oblike premera približno 8 mm in dolžine do 50 mm. Za izboljšanje mehanske trdnosti se jim lahko doda do 3 % krompirjevega ali koruznega škroba. Zaradi večje gostote imajo višjo kurilno vrednost in sicer 4,7 do 5,4 kWh/kg. 1 kg peletov sprošča toliko toplote kot polovico litra kurilnega olja. Kurilna vrednost pelet se meri v MJ/kg.
Država in standard | Kurilna vrednost MJ/kg |
Avstrija ÖNORM M 7135 | ≥18,0 |
Švedska SS 18 71 20 | ≥16,9 |
Nemčija DIN 51731 | 17,5 do 19,5 |
Peleti so dobra alternativa kurilnemu olju
Peleti so zelo sipki in zato enostavnejši za pakiranje in transportiranje. Za večje porabnike je primeren transport lesnih pelet do uporabnikov v cisternah. Taka oblika transporta je za uporabnika prijazna, proizvajalci in transportna podjetja pa zagotavljajo hitrost in rednost dobave (kot pri kurilnem olju). Za manjše uporabnike (kamine, sobne peči) so peleti pakirani v 10 ali 15 kg vrečah. Peleti so okolju prijazen energent, ki ne obremenjuje okolja s toplogrednimi plini ali drugimi škodljivimi emisijami, vendar le pod pogojem, da so kurjeni v ustrezni kurilni napravi.
Bodite pozorni na skladnost pelet s standardi
Na tržišču srečujemo pelete domače proizvodnje in iz uvoza. Uvoženi so običajno skladni z avstrijskim standardom ÖNORM M7135, švedskim standardom SS 187120 ali nemškim DIN 51731, če so uvoženi iz teh držav. Ti standardi se med seboj precej razlikujejo, določajo dimenzijo pelet, gostoto, trdnost, delež vlage in pepela, kurilno vrednost, skratka fizikalne in kemične lastnosti. So pa na tržišču dobavljivi tudi peleti, ki ne ustrezajo nobenemu od naštetih standardov. To so skoraj vsi peleti domače proizvodnje in peleti iz vzhodnih držav.
 |
Kako se odzove trg, če želimo preverjati kakovost
Vse vidnejše slovenske proizvajalce in trgovce pelet smo prosili za podatke o peletih iz njihove ponudbe. Dobili smo samo en odgovor, od Mizarstva Kovač iz Mozirja. Njihovi peleti so narejeni samo iz ostankov smrekovega lesa in imajo izmerjeno kurilno vrednost 17,28 MJ/kg. Vrednost znaša malo manj, kot zahtevata avstrijski ali nemški standard, pa precej več, kot zahteva švedski. Ko prejmemo podatke od ostalih ponudnikov, jih objavimo.
Ta neenotnost, da ne rečem zmeda, ki je nastala na evropskem trgu, povzroča težave uporabnikom kot proizvajalcem opreme. Uporabnikom zato, ker morajo poiskati ustrezne pelete za svojo kurilno napravo, proizvajalcem opreme pa zato, ker morajo konstruirati kurilne naprave tako, da lahko delujejo na različne pelete, predvsem različno kakovost pelet. Zato so na ravni Evropske unije v zadnjih letih sprejeli več standardov na področju trdnih biogoriv. Med njimi so najpomembnejši tisti, ki opredeljujejo kakovost lesnih goriv. Standardi načeloma niso zavezujoči, so pa pomemben pripomoček pri dogovarjanju med kupci in ponudniki lesnih goriv na trgu.
Nov standard EN 14961-1 na ravni EU, ki natančno opredeljuje kakovost pelet iz različne biomase
Pelete iz biomase določa nov standard EN 14961-1. Nanaša se na pelete iz različnih biomasnih surovin – dreves, grmovja in grmičevja, iz zelne biomase – trav in podobnih rastlin, vključno zrna in njihovih stranski proizvodov, žit, sadne biomase (delov rastlin z ali brez semen) in iz mešanice naštetih surovin. Skratka pelete lahko proizvedemo iz mnogih rastlinskih ostankov in jih koristno pretvorimo v toploto. Razvrstitev je prilagodljiva, kar pomeni, da potrošnik lahko izbere iz vsakega razreda klasifikacije tisto, ki ustreza želeni kakovosti goriva. Najpomembnejše značilnosti so obvezne, normativne, ter podane v specifikaciji goriv.
Zaključek o kakovosti pelet
Ko bo ta standard zaživel v praksi, bo potrošnik ob naročilu peletov izbral želen proizvod prav tako, kot na bencinski črpalki izbere gorivo, primerno njegovemu avtomobilu. Do takrat pa mu ne preostane drugega, kot da uporablja pelete, ki mu jih predlaga proizvajalec kurilne naprave, išče reference uporabnikov s podobnimi kurilnimi napravami ali pridobiva lastne izkušnje.
