»V Sloveniji odpadke premalo recikliramo, odložimo preveč kosovnih odpadkov, premalo kompostiramo, zaskrbljujoč pa je tudi podatek o nezadostni termični obdelavi odpadkov. Rešitev prinašajo Centri ponovne uporabe,« je na Dnevu centra ponovne uporabe v okviru celjskega sejemskega četverčka poudarila dr. Marinka Vovk, direktorica EKO-TCE d.o.o. Ob tem je pojasnila, da bi namesto recikliranja, to je pretvorbi odpadnih izdelkov v granulate in ponovni proizvodnji le teh v izdelke, jih lahko pri ponovni uporabi uporabimo direktno. »Z vzpostavitvijo centrov USE – REUSE/Uporabi in ponovno uporabi, namreč zasledujemo cilj EU, to je, da s ponovno uporabo naravnih virov zajezimo ropanje le teh,« razlaga Vovkova.

 

 

bin

 

»V primeru, da bi v celoti izpolnjevali zakonodajo EU, bi na letnem nivoju prihranili 72 milijard evrov, povečali letni promet Sektorja EU za ravnanje z odpadki in recikliranje za 42 milijard evrov in kar je najpomembnejše, do leta 2020 ustvarili kar 400.000 novih delovnih mest,« je še poudarila Vovkova na dogodku, ki ga je danes s partnerji pripravil Okoljsko raziskovalni zavod.

 

Potem ko v Sloveniji centra ponovne uporabe že obstajata, in sicer v Rogaški Slatini in Sevnici, naj bi do septembra postavili še centre v Ljubljani, v Miklavžu na Dravskem polju, Velenju, Celju, Kranju in v Trebnjem.»Projekt je zelo zanimiv za Slovenijo, med najzanimivejšimi pa bo zagotovo ljubljanski. Snaga Ljubljana namreč pokriva 450.000 prebivalcev, veliko mesto pa pomeni veliko odpadkov, tudi kosovnih,« je razložil predsednik Zveze ekoloških gibanj (ZEG) Karel Lipič. Center naj bi zrasel na Povšetovi, v ZEG-u pa računajo, da bodo samo v Ljubljani tako letno zbrali okoli 500 ton kosovnih odpadkov. »Snaga je za projekt pokazala veliko zanimanja in že ponudila dva kamiona in šest oseb, ki bi bile v centru zaposlene, naknadno pa bomo zaposlili še šest oseb, ki čakajo na Zavodu za zaposlovanje,« je na vprašanje, kaj pomeni projekt s socialnega vidika, odgovoril Lipič. Seveda sta ob socialnem pomembna še okoljski in ekonomski vidik. »Gledano ekološko, bo tako od štiri do pet odstotkov odpadkov, namesto na deponijo, šlo v ponovno uporabo, ekonomski vidik pa pomeni, da bodo bela tehnika, oblačila in druge stvari dejansko prišle v roke ljudem po simbolični ceni. Ocenjujem, da smo na dobri poti, da center postane eden od 20-ih najboljših v EU,« je še dodal Lipič.

 

Mreža novih REUSE centrov v Savinjski, Podravski, Osrednjeslovenski, Zasavski, Gorenjski in Jugovzhodni Sloveniji bo tako sledila primerom, ki v tujini uspešno delujejo že več kot 20 let. »Večina najboljših stvari se je začela v Belgiji, kjer se lahko pohvalijo z več kot 100 trgovinami ponovne uporabe,« je na predstavitvi delovanja mreže REUSE centrov poudarila Katja Zajko iz Okoljsko raziskovalnega zavoda. Nam veliko bližje pa je Avstrija, kjer prav tako že delujeta dva centra, in sicer ima prvega v upravljanju Karitas, drugi pa je javno-zasebni. Ob trgovini so tudi delavnice za lesarstvo in belo tehniko, v katerem stvari, ki jih ljudje pripeljejo, tudi pregledajo, ustrezno popravijo in prodajo naprej po simbolični ceni. V Nemčiji pa na primer bolj osveščeni starši za otroke do 6. leta oblačila kupujejo izključno v »second hand« trgovinah oziroma centrih ponovne uporabe, saj se zavedajo, da je v novih izdelkih preveč kemikalij, ki ogrožajo zdravje. Zbrani strokovnjaki so na primer postregli še s podatkom, da je v kosu nove majice kar 15 dag kemičnih snovi, in da industrija navadne proizvodnje bombaža porabi okoli 25 odstotkov vseh insekticidov in pesticidov na svetu.

 

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.