Iz Zbirke namigov za neškodljivo življenje nam je kristalno jasno, da udobje, ki ga danes živimo usodno ruši ravnovesje v naravi. Večina ljudi še vedno ni ozaveščenih, da so viri na Zemlji omejeni, ter da smo dolžni zanamcem zapustiti enako dobre pogoje bivanja, kot jih imamo danes. Komu je v resnici mar za stanje, ki smo ga ustvarili, se bo zamislil ob spodnjem sestavku in poskušal spremeniti svoje navade in navade bližnjih.

 

okolje odpadki prevoz ogrevanje

 

Pozor: ogrevanje

Če bi bila vsaka hiša, ki jo ogrevamo s plinom, ustrezno zatesnjena in toplotno izolirana, bi s prihranjenim plinom  lahko vsako leto ogreli štiri milijone hiš. Polovico toplogrednih plinov oddamo v ozračje namreč ravno zaradi ogrevanja in osebnega prevoza. 60 % gospodinjstev dobiva dovolj sončne svetlobe, ki bi jo lahko spremenili v določeno obliko ogrevanja. V svetlobo se spremeni komaj desetina vse energije, ki jo porabi žarnica na žarilno nitko, vse drugo gre v toploto. Ko odpremo pečico, da bi preverili, ali je hrana pečena, se temperatura zniža za 10 °C.

 

Pozor: odpadki, kemikalije, gnojila

Povprečno gospodinjstvo zmeče na leto v smeti vsaj 100 kg časopisov, povprečen evropski pisarniški delavec porabi 70 kg papirja na mesec. Če bi postavili v vrsto vse plastične kozarčke, ki jih naredijo v enem dnevu, bi z njimi obkrožili Zemljo okrog ekvatorja. Če na embalaži za juho piše “okus po kokošjem mesu”, to še ne pomeni, da je v juhi kaj mesa. Uporaba umetnih dodatkov ali aditivov v hrani se je v zadnjih tridesetih letih podeseterila. Kokoš, ki je vzrejena v avtomatiziranem sistemu, dá le 15 % več jajc kot tista, ki živi na prostem. Če bi vsaj 10 % lastnikov trat začelo uporabljati organska gnojila, bi to letno pomenilo od 1.000 do 5.000 ton manj strupenih kemikalij v okolju. Kos papirja razpade po enem mesecu, volnena nogavica po enem letu, pločevinka piva pa šele 200 letih. Aktivno snov lindan so razvite države že zdavnaj prepovedale, a ga še v manj razvitih državah vedno proizvajajo in prodajajo. Večina odpadkov iz jedrskih elektrarn bo ostala radioaktivna še več tisoč let.

 

Pozor: prevozi

Na 1.200 km dolgi poti z avtom se sprosti v zrak toliko emisij CO2, kot če bi vlak obšel ves svet. Pri prevoženih 5.000 km avto izloči v ozračje tolikšno količino CO2, ki je enaka njegovi teži. V svetu povprečno izgubi v prometu življenje več kot 820 ljudi na dan. Na delo se v povprečju vozi 1,3 potnika na avtomobil. Če bi bil v avtomobilu vsaj en potnik več, bi prihranili 2.400.000 litrov bencina na dan. Če je tlak v gumah za 0,5 bara prenizek, porabimo med vožnjo za 5 % več goriva.

 

Pozor: naravni viri

V razvitih državah so v maščobnem tkivu pingvinov na Antarktiki našli prepovedani pesticid DDT, kamor je okrog sveta prispel po morski prehranjevalni verigi. Od četrt milijona vrst cvetnic, kolikor jih poznamo, jih je bilo doslej kot vir naravnih zdravil natančno raziskanih le okoli 5.000 = komaj 2 %, pa čeprav bi bilo izdelovanje naravnih zdravil cenejše od sintetičnih. Najmanj 1.400 rastlinskih vrst iz tropskih gozdov je potencialno zdravilnih, vendar zaradi izsekavanja za vedno izginjajo.

 

Kmetijstvo, voda

Povprečen lastnik vrtne trate porabi 2 do 5 kg kemikalij na leto, kmetovalci pa danes še vedno izgubljajo 33 % pridelkov, toliko kot pred uporabo pesticidov. 95 % vse vode, ki jo uporabimo v gospodinjstvu, tako ali drugače kemično umažemo z detergenti, s čistilnimi praški ali z belili. 

Evropejci vode porabimo toliko, da se resno lahko zamislimo, t.j. 200 litrov, Palestinci 70 litrov in Haitijci 40 litrov.

 

Podobni članki

 

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.