Mesta, ki želijo izboljšati pogoje bivanja svojiih prebivalcev uvajajo nove tehnologije, zeleno energijo, povezljivost, varnost, boljši javni prevoz in posodobljeno infrastrukturo. V resnici pa opis ali način prehoda iz običajnega v pametno mesto ni enostaven.

 

Osnovna ideja ni samo zmanjševanje porabe energije ampak povečanje števila uslug, ki so jih deležni mestni prebivalci in podjetniki, osnova vsega pa je povečana kvaliteta življenja. Prehod je sestavljen iz tisočih majhnih izboljšav, ki se nato združijo v izraz »pametno mesto«. Sprožilec pa niso vedno odločitve mestnih svetnikov, včasih zadostuje, da se v mestu pojavi varčevalna stavba, ki nato sproži plaz trajnostnih ukrepov.

 

 

pametno mesto smart city

Vse funkcije takega mesta so skrbno načrtovane, nadzorovane in delujejo z najmanjšo možno porabo energije

 

 

Primer – San Diego, Kalifornija

V ZDA San Diego vodi po številu solarnih modulov na strehah. Mestne oblasti imajo jasno postavljen načrt, ki ga ne more spremeniti nobena nova stranka ali zamenjava župana. V njem so določili, da bodo do leta 2035 vso elektriko pridobivali samo iz obnovljivih virov. Med tem prehodom pa izpolnjujejo kratkoročne cilje, saj je potrebno najprej  zmanjšati porabo elektrike in drugih energentov za javne namene. Poteka prehod iz običajne na LED razsvetljavo, na obnovljenih stebrih se pojavljajo kamere, tipala in druge naprave, ki z zajetimi podatki urejajo promet, omogočajo lažje parkiranje in zmanjšujejo stopnjo kriminala. Načrt zajema tudi prehod na električna vozila.

Sledi Boston, ki začenja z ničelno stopnjo nesreč v mestnem prometu in želi doseči absolutno varnost pešcev. S pomočjo univerze MIT ugotavljajo, kje so ključna mestna energetska vozlišča, iz tega bodo določili obseg mestnih električnih mikroomrežij in strateško postavili baterijske zalogovnike elektrike. Z ukrepi se pridružujejo tudi druga mesta, kar pomeni, da vidijo dalje od trenutnih političnih smernic, saj je pametnim že dolgo jasno, da so grozeči vremenski pojavi posledica človeškega delovanja. 

 

Pet najboljših v EU

Prvi je Kopenhagen, ki ima najnižji ogljični odtis in najboljši načrt za doseganje ogljične nevtralnosti, ki jo bodo dosegli do 2025. Letnica je na prvi pogled oddaljena, v resnici pa imajo samo še 8 let časa. Drugi je Kopenhagen, ki ima to srečo, da prebivalci s kolesi opravijo kar 67% svojih mestnih poti. V teku je še 40 projektov, ki segajo od pametnega parkiranja do hišnih baterijskih hranilnikov elektrike. Tretji je Dunaj, ki po anketah velja za mesto z visoko kvaliteto življenja. Do 2030 bodo polovico energije pridobili iz zelenih virov, za njihovo inovacijo pa veljajo mestne četrti, v katerih se morajo prebivalci odreči lastništvu vozila. Parkirnih mest ni, imajo pa odličen javni servis za skoraj minutni javni prevoz v vse smeri.

Četrta je Barcelona, ki je postala center za izmenjavo Smart City idej, imajo odlično mrežo izposoje e-koles, posebej načrtovan predel mesta pa so namenili podjetnikom, ki uvajajo zelene tehnologije. Prebivalci imajo med takimi mesti najvišjo pričakovano življenjsko dobo, kar 83 let. Peti na lestvici je Pariz, ki je francoski pionir v uvajanju zelenih tehnologij. Zaradi izposoje e- koles se je količina vozil v mestu zmanjšala za 5%, 2011 pa so uvedli še izposojo električnih vozil, trenutno jih imajo kar 3000. Načrtno privabljajo inovativne podjetnike, po tem kriteriju na svetovni lestvici zasedajo enajsto mesto.

 

Nujno jih potrebujemo

Pametna mesta zmanjšujejo ogljični odtis človeštva, povezujejo ljudi in zagotavljajo njihovo varnost. Poleg tega povečujejo število delovnih mest, izboljšujejo ekonomski razvoj ter revitalizirajo občutek za skupnost. Pametna mesta so kreativna, humana in nenehno povečujejo obseg znanja svojih prebivalcev, zato je prehod na nov nivo tako potreben.

 

pasica aplikacija

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.