Zadnja ledena doba je nastala v šest mesecih. Samo toliko časa je bilo potrebno, da so ogromne ledene mase prekrile centralno Evropo in nato skoraj vso severno polovico planeta. Tako hitre so lahko spremembe, ko dosežemo klimatsko prelomno točko, ne glede na to, v katero smer se bo nagnilo klimatsko ravnotežje.
Danes vsi ki kaj veljajo na klimatskem področju govorijo v en glas, razen nekaj osamelih in plačanih znanstvenikov, ki še vedno trdijo, da se ne dogaja nič posebnega. Naloga, pred katero stoji človeštvo je izjemno zahtevna, vendar poti, kako bi se ji lahko izognili ni. Usmerjanje in reševanja problema pa je naloga politikov, čeprav je slednji nekako ne prepoznajo. Vprašanje se torej glasi, česa torej niste razumeli v poročilih in opozorilih, ki jih klimatologi že več kot četrt stoletja urgentno naslavljajo na vse prebivalce planeta?
 |
Današnje prebivalstvo planeta prehranjuje samo še deset vrst rastlin in pet vrst živali, ki jih vzgajamo na farmah, še pred nekaj desetletji pa je bil izbor stokrat večji. Zato je poleg klimatskih ukrepov potrebno ohraniti tudi sedanjo raznovrstnost živali in rastlin, saj so enako pomembne za naše preživetje, kot ugodne bivalne razmere. To nam ne gre preveč od rok, saj nam dnevno uspe nepovratno uničiti 100 živalskih in rastlinskih vrst. Danes so puščave narasle za 30.000 hektarjev in danes smo spet izgubili 86 milijonov ton rodovitne zemlje. Danes nam je spet uspelo, da smo v ozračje dodali novih 100 milijonov ton toplogrednih plinov. Danes ! Narava potrebuje okrog 24.000 let, da ustvari novo vrsto, današnji tempo izumiranja pa je tisočkrat višji kot pred dvesto leti.
Takoj za zrakom je pitna voda življenjsko potrebna dobrina, ki ji grozijo onesnaževalci, veliki porabniki, kemični odpadki in trgovci, ki poskušajo zakupiti in privatizirati vodne vire. V tej sliki je industrijska prireja mesa ena od večjih nevarnosti, saj vključuje porabo ton antibiotikov in celo pomirjeval, v ozračje oddaja več toplogrednih plinov kot celoten svetovni promet, z odplakami pa ogroža vodne vire in obremenjuje prst. V povprečnem govejem zrezku pa se skriva kar 6.800 litrov vode, pri tem je všteta voda za rast krme, napajanje živine, čiščenje in predelavo. V Evropi prireja mesa za 10% prehiteva porabo, države pa še vedno kreditirajo gradnjo novih farm.
Povprečen Evropejec na dan porabi za 125 kWh energije in to številko bi bilo potrebno zmanjšati, saj bi s tem vsak posameznik lahko neposredno začel reševati planet. David McCay v svoji knjigi predlaga osem ukrepov in izračuna, za koliko bi lahko zmanjšali svojo povprečno dnevno porabo. Izključiti ogrevanje, kadar ni nikogar v prostorih, 20 kWh/dan. Pozorno spremljanje porabe elektrike in drugih energentov ter izključevanje nepotrebnih aparatov 4 kWh/dan. Odstopiti od potovanj z letali, 35 kWh/dan. Voziti manj in počasneje, uporabljati javni prevoz, hoditi peš 20 kWh/dan. Čim dalje uporabljati komunikacijske naprave telefon, TV, računalnik in ne takoj kupiti najnovejših igrač, 4 kWh/dan. Zamenjati vsa svetila z varčnimi, 4 kWh/ dan. Prenehati s kupovanjem nepotrebne navlake ter se izogibati embalaži, 20 kWh/dan, Šest dni na teden jesti vegetarijansko, 10 kWh/dan.
Trenutno lahko samo z novimi navadami in zavestnim spreminjanjem načina življenja iz jet-set stila prestopimo v planetu primerno obnašanje. Države in velika podjetja trenutno še ne kažejo nobenih znakov, da želijo kaj spremeniti. Dober primer je Kjotski dogovor, ki edini velja. Dopušča razvitim državam, Kitajski in Indiji, da kurijo energente brez omejitev, pri tem se ZDA niso pridružile dogovoru, Kanada pa izstopila. Torej vsaka država sama odloča, koliko bo naredila za okolje, trgovanje z emisijami pa je kaplja na vroči kamen.
In ker ne znamo oživiti niti ene rastline ali živali, ter ozeleniti niti metra puščave, sanjamo o tem, kako se bomo preselili na drug planet, ko bomo pokurili tega, na katerem sedimo. Pri tem pa pozabljamo, da naša dnevna soba lebdi sredi vesolja.
