Kako deluje samooskrba z elektriko na primeru sončne elektrarne

Samooskrba z elektriko je dejansko mehanizem obračuna električne energije, katere namen je spodbujanje izgradnje mikro naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ter porabe v njih proizvedene električne energije na istem mestu. Gre za mehanizem, za katerega se pogosto uporablja tujka »netmetering« in bi ga v dobesednem prevodu lahko imenovali sistem neto meritev ali neto obračun. Osnova predpostavka tega koncepta je namreč, da se lastnikom mikro naprav na obnovljive vire, ki zaradi nestalne proizvodnje iz takih naprav, v določenih trenutkih proizvedejo (bistveno) več energije, kot je porabijo, lahko to odvečno energijo oddajo v javno omrežje, iz omrežja pa lahko energijo jemljejo, ko njihove potrebe presegajo proizvodnjo njihove naprave. Mehanizem se najlepše predstavi na primeru sončne elektrarne. Slednje v lepih sončnih dneh proizvedejo precejšnje količine energije ravno v urah, ko je poraba navadno nizka. Uporabniki, vključeni v »netmetering«, imajo nato možnost te viške energije porabiti v urah, ko njihova elektrarna ne proizvaja dovolj, to je v zgodnjih jutranjih, večernih urah ter ponoči.

 

sončne elektrarne samooskrba z elektriko

 


Eko sklad je objavil javni poziv, namenjen dodeljevanju nepovratnih sredstev fizičnim osebam za naložbe v naprave za samooskrbo z elektriko. Slednje je pričakovano povečalo zanimanje za sončne elektrarne, hkrati pa seveda sprožilo vprašanja o tem kaj samooskrba z elektriko sploh je, kako deluje in komu je namenjena.



 baner soncne elektrarne

 

Lastniki »netmetering« naprav morajo torej biti opremljeni s števcem, ki meri tako odjem kot oddajo v omrežje. Pomembna značilnost teh mehanizmov je tudi ta, da v primeru, ko je v določenem obračunskem obdobju proizvodnja višja od odjema, za to energijo povečini ni kompenzacije. Preko tega se skuša preprečiti predimenzioniranje proizvodnih naprav, saj bi to lahko vodilo v neracionalno rabo energije.

 

Prednosti in slabosti »netmetering« mehanizma

Prednosti, ki jih poudarjajo zagovorniki »netmetering« mehanizmov, so lahko številne. Države se zanj odločajo zaradi spodbujanja prehoda v brezogljično družbo oz. doseganja zadanih okoljskih ciljev, novih delovnih mest, ki jih zagon investicij v te naprave lahko prinese, zmanjševanju energetske uvozne odvisnosti, manjšanju izgub zaradi bližine izvora in ponora energije, razbremenitev državnih podpornih shem za proizvodnjo iz obnovljivih virov, poudarja pa se tudi pozitivne učinke, ki naj bi jih obratovanje teh naprav lahko imelo na distribucijsko omrežje (stabilizacija napetosti preko inverterjev, zmanjšanje obremenitve omrežja).

 

    V Sloveniji se je v prvem letu po uveljavitvi sistema za samooskrbo z elektriko, to je v letu 2016, v elektrodistribucijsko omrežje priključilo 135 naprav. Velika večina, kar 130, je sončnih elektrarn, 5 pa je malih hidroelektrarn. Njihova skupna nazivna moč nekaj čez 1 MW. Po ocenah Borzena, slovenskega operaterja trga z elektriko, so v tem letu proizvedle nekaj manj kot 600 MWh elektrike.    
    samooskrba z elektriko slovenija 2016    
    Kumulativno število priklopov naprav za samooskrbo po elektrodistribucijskih podjetjih v letu 2016.    

 

Ravno okrog tehničnih učinkov vpeljevanja naprav za samooskrbo se v strokovnih krogih pojavi največ nesoglasji. S strani elektro-operaterjev namreč prihajajo opozorila o velikih negotovostih, ki jih investitorji v sončne elektrarne,  ki so lahko hkrati porabniki in proizvajalci, prinaša. Z njihove strani je slišati nasprotne argumente, češ da so ti uporabniki predvsem vir nestabilnosti za omrežje ter da slednje, brez večjih investicij in prilagoditev, v tem trenutku ni sposobno prenesti prevelikega navala novih priklopov takih naprav. Drugi večji negativni vpliv, ki je celo bolj neposredno povezan z »netmetering« shemami, pa je izpad prihodka iz naslova omrežnin pri teh uporabnikih. Elektro-operaterji namreč izpostavljajo, da so zaradi nudenja možnosti tako odjema kot oddaje energije pri teh uporabnikih stroški, ki jih povzročajo pri upravljanju omrežja, višji v primerjavi s klasičnim odjemom. Posledično se ti višji stroški porazdelijo med vse ostale uporabnike distribucijskega omrežja.

 

Uredba bi morala potrošnika elektrike stimulirati k sprembam navad

Odprto je tudi vprašanje o vplivu »netmetering-a« na učinkovito rabo energije. Ta mehanizem namreč nima vzvodov, ki bi uporabnike motiviral potrošiti čim več energije v urah, ko je največ proizvedejo, kar bi tudi prinašalo predhodno opisane pozitivne učinke na omrežja. Uporabnik ima možnost, da svojih potrošnih navad ne spremeni, saj mu je elektrika vedno na razpolago. Celo več, zgodi se lahko, da bi v primeru dobrih pogojev za proizvodnjo elektrike, energijo raje neracionalno trošil, kot jo pa na koncu neodplačno prepustil svojemu dobavitelju ali operaterju.

 


 Glavne značilnost slovenskega mehanizma, ki je v veljavi od konca leta 2015, so naslednje:

- Vključijo se lahko naprave, katerih največja nazivna moč je 11 kVA in ne sme presegati priključne moči iz soglasja za priključitev;  
- Vključijo se lahko proizvodne naprave, ki izrabljajo sončno, vodno ali vetrno energijo;
- Obračunsko obdobje je eno koledarsko leto;
- Lastnik naprave za samooskrbo je lahko gospodinjski odjemalec ali mali poslovni odjemalec;
- Morebitna presežna količina oddane električne energije v obračunskem obdobju se neodplačno prenese v last izbranega dobavitelja;
- Na letni ravni obstaja omejitev o največji skupni moči priključenih naprav za samooskrbo, ki za gospodinjske odjemalce znaša 7 MVA, za male poslovne odjemalce pa 3 MVA;
- Na mesečni ravni lastniki naprav za samooskrbo plačujejo le omrežnino, prispevke in ostale dajatve, ki so vezane na obračunsko moč.


 

Slovenska različica »netmetering-a« – sončne elektrarne in samooskrba z elektriko

Slovenjenje pojma »netmetering« oziroma samo poimenovanje tega ukrepa z uporabo besedne zveze samooskrba z elektriko je nekoliko zavajajoče, saj v praksi ne gre za čisto samooskrbo. Kot že omenjeno se lastniki proizvodnih naprav namreč brez pomoči javnega omrežja ne bi mogli samooskrbovati z elektriko, temveč še kako potrebujejo distribucijsko omrežje, ki jim omogoča oddajo svojih viškov proizvodnje ter možnost odjema elektrike, ko sončne elektrarne ne proizvajajo elektrike. Distribucijsko omrežje torej v okviru tega ukrepa deluje kot njihov hranilnik, baterija.

 

 

Netmetering je namenjen gospodinjstvom in malim odjemalcem za pokrivanje lastnega odjema (samooskrba) električne energije

Ukrep za samooskrbo z električno energijo je torej namenjen gospodinjskim in malim odjemalcem, ki naj bi preko teh naprav skušale pokrivati lastni odjem. Zaradi tega so bili v okviru Uredbe poenostavljeni nekateri administrativni postopki. Pred priklopom naprave za samooskrbo je vseeno potrebno pri elektro-operaterju pridobiti soglasje oz. spremembo soglasja za priključitev.

Po uvedbi tega ukrepa so ponovno oživeli predvsem ponudniki za sončne elektrarne, ki so po zaprtju stare podporne sheme bolj ali manj stagnirali. Seznam takih ponudnikov, ki izvedejo tudi priklope naprav za samooskrbo na ključ, se postopoma daljša, z novimi poslovnimi modeli pa so se na področje samooskrbe vključili tudi nekateri dobavitelji električne energije. Nekateri ponudniki za investicije v sončne elektrarne obljubljajo vračilne dobe, ki so celo krajše od desetih let. Pri takih izračunih navadno veljajo predpostavke, ki se gibajo precej na robu trenutnih realnih okoliščin.

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.